Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pravna posledica odpovedi dediščini je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič. Odpoved dediščini zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
Pritožbo se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z dodatnim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg dodatne zapuščine in ga na podlagi prvotnega sklepa o dedovanju dodelilo zapustnikovi vdovi K.J.V. ter zapustnikovemu sinu B. V., vsakemu do ½.
2. Zoper sklep se je pritožila I. K. V. zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in predlagala, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter ponovno odloči o preostali dediščini. Navaja, da je dedinja, saj se ni odpovedala zapuščini, ki je predmet dodatnega sklepa o dedovanju. Pojasnjuje, da se je na zapuščinski obravnavi 21. 06. 2010, na kateri je bilo ugotovljeno, da je pokojnik zapustil 16,00 EUR, odpovedala pripadajočemu deležu in tudi udeležbi na nujnem deležu. Ni vedela, da je zapustnik zapustil še 2.864,60 EUR, ker njegova žena tega ni povedala. Sodišče prve stopnje ni pravilno upoštevalo dejanskega stanja.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Odpoved dediščini ureja 133. člen Zakona o dedovanju (Ur. l. RS, št. 15/76 s spremembami in dopolnitvami; ZD). Gre za izjavo volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič. Pravna posledica odpovedi dediščine je, da se šteje, da odpovedujoči ni postal dedič (četrti odstavek 133. člena ZD). Odpoved dediščini zato učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja, zato pritožnica pravilnosti odločitve s pritožbenimi trditvami, da ni vedela, da v zapuščino spadajo tudi denarna sredstva, ki so sedaj predmet dodatnega sklepa o dedovanju, ne more uspešno izpodbiti. Iz zapisnika zapuščinske obravnave 21. 06. 2010 je jasno razvidno, da se je I.K.V. odpovedala dedovanju, spričo česar je sodišče prve stopnje ni štelo za dedinjo. Materialnopravno pravilno (prvi odstavek 221. člena ZD) je dodatno zapuščino dodelilo dedičema, ki sta bila dediča že po prvotnem sklepu o dedovanju (IV D 479/2010 z dne 22. 06. 2010).
5. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker tudi ni razlogov na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; Ur. l. RS, št. 73/07; UPB3 s spremembami; ZPP pa v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 163. členom ZD) je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
6. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.