Jedro

V 6. alineji 49. člena ZŠtip je določeno, da štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil, oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Po tej določbi ZŠtip mora štipendist letnik, v katerega je bil ponovno vpisan, uspešno zaključiti še v času enoletnega mirovanja, oziroma najkasneje do zaključka enoletnega mirovanja, to je do konca študijskega leta, v katerem štipendijsko razmerje miruje. Tožnica drugega letnika v času mirovanja štipendijskega razmerja, to je v času trajanja študijskega leta 2012/2013, ni zaključila. S tem pa je izpolnjen dejanski stan iz 6. alineje 49. člena ZŠtip za prenehanje štipendijskega razmerja, čeprav je tožnica kasneje opravila vse študijske obveznosti za drugi letnik in dne 30. 6. 2014 tudi diplomirala. Posledično je tožnica dolžna po 1. odstavku 50. člena ZŠtip vrniti štipendijo. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala odpravo upravnih odločb toženca in ugotovitev, da obveznost vračila štipendije ni nastala.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločbi toženca št. ... z dne 27. 1. 2015 in št. ... z dne 27. 11. 2013 ter ugotovi, da obveznost vračila štipendije ni nastala, oziroma podredno tožencu naloži izdaja novega upravnega akta.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Vztraja, da se 1. odstavek 50. člena ZŠtip za njo ne more uporabiti, saj je letnik uspešno opravila. Ne strinja se z zaključkom sodišča prve stopnje, da si to določbo tolmači v nasprotju z namenom zakona. Sklicuje se na 1. odstavek 51. člena ZŠtip, ki štipendistom, ki so zaradi opravičenih razlogov opustili izobraževanje, omogoča odpis obveznosti. Če so letnik opravili z zamudo, do vračila štipendije po njenem ne pride, saj ta določba teh študentov ne vključuje. V nasprotju z namenom zakona bi bila razlaga, da so študentje, ki so zaradi bolezni uspešno, a z zamudo zaključili letnik, v slabšem položaju, kot študentje, ki so zaradi bolezni opustili izobraževanje. Do obveznosti vračila štipendije za študente, ki so letnik uspešno opravili z zamudo, ob pravilnem tolmačenju 1. odstavka 50. člena ZŠtip sploh ne pride.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V tem socialnem sporu, ko tožnica izpodbija pravilnost in zakonitost dokončne odločbe z dne 27. 1. 2015 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 27. 11. 2013, gre za spor o vračilu državne štipendije. Sporno je, ali je tožnica, ki v študijskem letu 2012/2013, v katerem ji je štipendijsko razmerje mirovalo, do konca študijskega leta ni zaključila drugega letnika izobraževalnega programa, za katerega ji je bila štipendija dodeljena, je pa letnik uspešno zaključila kasneje, dolžna vrniti štipendijo, prejeto za študijsko leto 2011/2012. 6. Tožnici je bila z odločbo z dne 22. 11. 2011 priznana pravica do državne štipendije. Za študijsko leto 2011/2012, to je za drugi letnik izobraževanja na Inštitutu A., smer B., je znašala 90,95 EUR mesečno. V študijskem letu 2012/2013, ko je bila ponovno vpisana v drugi letnik istega izobraževalnega programa, ji je štipendijsko razmerje mirovalo.(1) Po zaključku študijskega leta 2012/2013 je prvostopenjski organ tožnico pozval k predložitvi dokazil o opravljenih izpitih. Iz potrdila z dne 13. 11. 2013 izhaja, da tožnica za drugi letnik ni opravila vseh obveznosti.(2) Toženec je zato z izpodbijanima odločbama odločil, da ji preneha pravica do državne štipendije in je dolžna vrniti prejete zneske štipendije od oktobra 2011 do septembra 2012 v mesečnih zneskih po 90,95 EUR oziroma skupaj 1.091,40 EUR. Šele 18. 3. 2015, kar je že po izdaji dokončne odločbe, je tožnica pristojni center za socialno delo obvestila, da je 30. 6. 2014 zaključila vse študijske obveznosti.(3)

7. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb. Tožnica namreč drugega letnika v času mirovanja štipendijskega razmerja, to je v času trajanja študijskega leta 2012/2013, ni zaključila. S tem pa je tudi po stališču pritožbenega sodišča izpolnjen dejanski stan iz 6. alineje 49. člena Zakona o štipendiranju (ZŠtip; Ur. l. RS, št. 59/07 s spremembami) za prenehanje štipendijskega razmerja, čeprav je kasneje opravila vse študijske obveznosti za drugi letnik in dne 30. 6. 2014 tudi diplomirala. Posledično je dolžna po 1. odstavku 50. člena ZŠtip vrniti štipendijo.

8. Po 1. alineji 1. odstavka 48. člena ZŠtip štipendijsko razmerje miruje, štipendija za tekoče študijsko leto pa se ne izplačuje štipendistu, če ni izdelal letnika, dovoljen pa mu je ponovni vpis v isti letnik, razen če letnika ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov ali zaradi starševstva. Štipendistu, ki brez opravičljivih razlogov ni izdelal letnika, za katerega je prejemal štipendijo, se za čas ponovnega vpisa v isti letnik, štipendija za ta isti letnik ne more ponovno izplačevati. V tem času štipendijsko razmerje miruje, kar pomeni, da je pravica do štipendije sicer priznana, do izplačila štipendije pa ne pride. V kolikor štipendist v času enoletnega mirovanja štipendijskega razmerja uspešno zaključi letnik, v katerega je bil ponovno vpisan, se mu ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZŠtip, za nadaljnje šolanje štipendija ponovno izplačuje. Zato mora štipenditorju po zaključku mirovanja predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Če pa tudi po enoletnem mirovanju letnika ne zaključi, štipendijsko razmerje preneha. V 6. alineji 49. člena ZŠtip je namreč določeno, da štipendijsko razmerje preneha, če štipendist po enoletnem mirovanju štipendijskega razmerja ne predloži ustreznih dokazil, oziroma na podlagi predloženih dokazil ne izpolnjuje pogojev za nadaljnje prejemanje štipendije. Po tej določbi ZŠtip mora torej štipendist letnik, v katerega je bil ponovno vpisan, uspešno zaključiti še v času enoletnega mirovanja, oziroma najkasneje do zaključka enoletnega mirovanja, to je do konca študijskega leta, v katerem štipendijsko razmerje miruje. Študijsko leto skladno s 1. odstavkom 37. člena Zakona o visokem šolstvu (ZVis; Ur. l. RS, št. 32/2012 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami) traja od 1. 10. do 30. 9. Pomeni, da mora štipendist (tudi) v primeru mirovanja štipendijskega razmerja, izpolniti pogoje za vpis v višji letnik, oziroma kot v obravnavanem primeru za opravljanje diplome, izpolniti do 30. 9. tekočega študijskega leta. Ker tožnica vseh obveznosti za drugi letnik ni izpolnila niti do 30. 9. 2013, je štipendijsko razmerje prenehalo.

9. V primeru prenehanja štipendijskega razmerja je štipendist na podlagi 1. odstavka 50. člena ZŠtip dolžan vrniti štipenditorju štipendijo za letnik, ki ga ni uspešno zaključil, skupaj z obrestmi, v skladu z zakonom, ki predpisuje obrestno mero zamudnih obresti. Vrnitev štipendije je torej zakonodajalec vezal na primere prenehanja štipendijskega razmerja, kot so določeni v 49. členu ZŠtip. Povedano drugače, obstoj zakonitega razloga za prenehanje štipendijskega razmerja iz 49. člena ZŠtip, je podlaga za vrnitev štipendije. Zmotno je zato tožničino stališče, da se 1. odstavek 50. člena ZŠtip v obravnavani zadevi, ker je letnik kasneje uspešno zaključila, ne more uporabiti.

10. Neutemeljeno, za pritožbeno rešitev zadeve pa tudi brezpredmetno, je tožničino zatrjevanje, da so študentje, ki so zaradi bolezni uspešno, a z zamudo zaključili letnik, v slabšem položaju kot študentje, ki so zaradi bolezni opustili izobraževanje. Ob za to izpolnjenih zakonskih pogojih je dolg iz naslova štipendije mogoče odpisati, pa tudi odložiti ali ga vrniti obročno. Določba 1. odstavka 51. člena ZŠtip-1, po katerem lahko sklad štipendista, ki prejema Zoisovo štipendijo, če opusti izobraževanje zaradi dalj časa trajajoče bolezni oziroma poškodbe ali invalidnosti I. kategorije, oprosti vračila štipendije in mu štipendijo odpiše, se od uveljavitve Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami)(4) sicer izrecno nanaša le na odpis dolga iz naslova Zoisove štipendije. Enako velja tudi za odlog in obročno vračilo štipendije iz 2. odstavka 50. člena ZŠtip. Odpis, odlog in obročno vračanje državne štipendije, kot ene izmed pravic iz javnih sredstev(5) , pa je uredil ZUPJS, in sicer v 6. in 7. odstavku 44. člena. Ministrstvo lahko tako na predlog osebe po predhodnem mnenju centra za socialno delo odloči, da se njen dolg deloma ali v celoti odpiše, vendar največ do višine vrednosti predmetov in prejemkov, ki so po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, izvzeti iz izvršbe. Vlogo za odpis oziroma delni odpis oseba vloži pri centru za socialno delo, ki na podlagi podatkov iz svojih zbirk podatkov in podatkov iz zbirk podatkov drugih organov ter predloženih dokazov osebe poda mnenje in ga skupaj z vlogo v 20 dneh od prejema popolne vloge pošlje v odločitev ministrstvu. Dolg se odpiše po kriterijih za odpis davčnega dolga davčnim zavezancem – fizičnim osebam.(6) Odpis dolga je lahko le predmet drugega postopka, ne pa obravnavanega.

11. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Presoja pravilnosti in zakonitosti mirovanja štipendijskega razmerja ni predmet tega socialnega spora.

(2) Opravila je 5 od 6 obveznosti za drugi letnik.

(3) Dopis v upravnem spisu toženca pod številko 12. (4) ZUPJS se je začel uporabljati 1. 1. 2012. (5) Po 4. točki 5. člena ZUPJS centri za socialno delo odločajo o pravici do državne štipendije po ZUPJS.

(6) Torej ob upoštevanju kriterijev za odpis davčnega dolga, določenih v 36. do 38. členu Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 14/2006 s spremembami).