Jedro

Če je vlagatelj pritožbe pravilno navedel firmo tožene zavarovalnice in ta firma ne vsebuje tudi sedeža družbe, z dodatno navedbo napačnega sedeža v uvodu pritožbe (sedeža podružnice - ki res nima lastnosti pravne osebe) ni označil druge osebe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v nadaljnji postopek.

Odločitev o revizijskih stroških obeh pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo odločilo, da mora prva toženka plačati tožniku zahtevano zavarovalnino, druga toženka pa 23.400.000 SIT odškodnine, presežno zahtevano odškodnino zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Pritožbo druge toženke proti tej sodbi in popravek pritožbe je zavrglo zaradi zamude pritožbenega roka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe tudi samo zavrglo, ker je ocenilo, da je pritožbo vložila Zavarovalnica ... d.d., Območna enota Maribor, ki ni stranka v tem sporu, saj je tožena Zavarovalnica ... d.d. L. Tako je tožnik označil toženo stranko, njej je tudi vročena sodba, morebitno samoiniciativno sodelovanje pritožnice v postopku pa je zato brez učinka.

Druga toženka (v nadaljevanju toženka) v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavlja revizijske razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča druge stopnje, sklepa in sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču druge oziroma prve stopnje v novo odločanje. Toženka meni, da je sodišče druge stopnje zmotno štelo, da sta Zavarovalnica ... d.d. in Zavarovalnica ... d.d., Območna enota Maribor dve različni pravni osebi. Edina pravna oseba in edina druga toženka v tem postopku je Zavarovalnica ... d.d., le spor se nanaša na mariborsko območno enoto. Ker je enota samo podružnica, sama glede na 31. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) nima lastnosti pravne osebe, je pa kot podružnica vpisana v register in lahko opravlja vse posle, ki jih sicer opravlja družba. Sodišče druge stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je podružnico štelo za pravno osebo. Tudi če je bila pritožba vložena s strani podružnice, je bila vložena s strani edine druge toženke Zavarovalnice ... d.d. V nadaljevanju revizija očita procesne kršitve sodišču prve stopnje ob izdaji sklepa o zavrženju pritožbe, ker je bila vročitev sodbe neposredno stranki, čeprav je imela ta pooblaščenca, napačna in zato pritožbeni rok ni mogel pričeti teči. Toženka ponavlja tudi svoje trditve o procesnih in materialnopravnih napakah iz svoje pritožbe proti sodbi sodišča prve stopnje.

Revizija je bila vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP).

Revizija je utemeljena.

Revizija sicer zmotno razume razloge sodišča druge stopnje, da naj bi to štelo, da je podružnica toženke pravna oseba, saj sodišče ugotavlja samo, da je pritožbo vložila oseba, ki ni stranka v tem sporu. Ker je sodišče druge stopnje iz tega razloga zavrglo pritožbo in se torej ni spuščalo v pravilnost in zakonitost razlogov sodišča prve stopnje o zamudi pritožbenega roka, revizijsko sodišče ne more upoštevati tistih revizijskih razlogov, ki očitajo relativne in absolutne procesne kršitve sodišču prve stopnje pri izdaji tega sklepa. Prav tako seveda ne more obravnavati revizijskih razlogov proti sami sodbi sodišča prve stopnje. Revizija pa ima prav, ko očita sodišču druge stopnje zmotno materialnopravno presojo, kdo je vložil pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe proti sodbi sodišča prve stopnje.

Iz podatkov spisa izhaja, da je vlagatelj pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje označil, da pritožbo vlaga Zavarovalnica ... d.d., dodal naslov Ulica ..., Maribor in se podpisal kot Zavarovalnica ... d.d. (pritožba z dne 20.2.2002 na redni številki 81 spisa). Enaki sta tudi oznaka vlagatelja in podpis vlagatelja v pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje (pritožba z dne 11.1.2002 na redni številki 78 spisa). V tožbi in v sodbi je kot toženka označena Zavarovalnica ... d.d., M. 19, Ljubljana.

Pravilna označba toženke je razvidna iz sodnega registra. Njena firma se glasi: Zavarovalnica ... d.d. Firma je ime, s katerim družba posluje in ki mora vsebovati tudi označbo, ki napotuje na njeno dejavnost (12. člen ZGD). Sedež družbe ni obvezna sestavina firme. Zato toženkina firma izpolnjuje zakonske zahteve o obveznih sestavinah firme in je bila tudi v navedeni vsebini vpisana v sodni register.

Če pravna oseba nima v firmi kraja svojega sedeža, za pravilno oznako pravdne stranke zadostuje le navedba take firme. Z dodatkom o kraju njenega sedeža se ne označi druga pravdna stranka, ampak se navede le kraj, kjer družba opravlja svojo dejavnost. Enako velja za napačen dodatek o sedežu. Ali povedano malo drugače: če je vlagatelj pritožbe pravilno navedel firmo tožene zavarovalnice in ta firma ne vsebuje tudi sedeža družbe, z dodatno navedbo napačnega sedeža v uvodu pritožbe (sedeža podružnice - ki res nima lastnosti pravne osebe) ni označil druge osebe.

Zato je zmotna presoja pritožbenega sodišča, da je pritožbo proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrženju pritožbe vložila oseba, ki ni pravdna stranka v tem sporu. Ker zaradi take zmotne presoje sodišče druge stopnje ni vsebinsko obravnavalo pritožbe, je revizijsko sodišče moralo na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP toženkini reviziji ugoditi, sklep sodišča druge stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o revizijskih stroških obeh pravdnih strank temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.