Jedro

Zavrnitev predloga za obnovo postopka, ker izvedba novih dokazov ne bi pripeljala do izdaje za tožečo stranko ugodnejše odločbe.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Tožnika sta med drugim s tožbo zahtevala ugotovitev proti toženi stranki, da sta lastnika parcel ... in ..., vl... k.o... in sicer na podlagi kupoprodajne pogodbe s posestnima prednikoma tožencev z dne 20.9.1978. Ta del tožbenega zahtevka je bil s sodbo sodišča prve stopnje z dne 24.11.1989 pravnomočno zavrnjen. Tožnika pa sta predlagala obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov, vendar je bil njun predlog s sklepom sodišča prve stopnje zavrnjen, sodišče druge stopnje pa je njuno pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti odločitvi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga njeno razveljavitev ter vrnitev zadeve v novo obravnavanje in odločanje sodišču druge stopnje. Določba 9. točke 421. člena ZPP je bila napak uporabljena. V predlogu za obnovo postopka je predlagano zaslišanje dveh prič, ki bi potrdili že prej zatrjevana dejstva o tem, da sta predmet kupoprodajne pogodbe z dne 20.9.1978 bili tudi sporni zemljiški parceli. Tožnika torej ne zatrjujeta novih dejstev, predlagata le nove dokaze, ki bi obstoj teh dejstev potrdili. Pravni prednik tožnikov jima je namreč povedal, da je tožnikoma prodal tudi sporni zemljišči. Nova dokaza bi moralo sodišče ocenjevati skupaj z že izvedenimi dokazi ter pozorno oceniti izpovedbo priče geometra S. C. Posebej opozarjata tudi na naznanilni list, v katerem sta glede spornih zemljišč označena kot nova lastnika.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku za obravnavanje predloga za obnovo postopka (drugi odstavek 425. in 426. člen ZPP) predlog zavrnilo, češ da v njem glede zatrjevanih dejstev o spornih zemljiščih ni novosti. Pri tem pa vsebina odločitve kot podlago vendarle upošteva, da predlagatelja z novima pričama skušata dokazovati to, kar sta ves čas trdila: da sta jima namreč bili prodani tudi sporni zemljišči. Zavrnitev se torej nanaša na oceno novih dokazov o zatrjevanih dejstvih. Odločitev sodišča druge stopnje izhaja iz navedenega razumevanja prvostopnih razlogov. Zato utemeljeno poudarja, da predlagano zaslišanje prič, ki bi povedali le to, kar sta slišali od prodajalca, "ne bi imelo tolikšne dokazne vrednosti, da bi to lahko vplivalo na dokazno oceno", oziroma "bi ne mogla biti izdana za tožečo stranko ugodnejša odločba, če bi bili ti dokazi izvedeni že v prejšnjem postopku (9. točka 491. člena ZPP)". Sklep sodišča druge stopnje je torej procesno pravilen in ga je tudi mogoče preizkusiti. Revizija pa nakazuje celo ponovno presojo že izvedenih dokazov (izpoved geometra, podatki naznanilnega lista), kar je v izrecnem nasprotju z določbo 9. točke 421. člena ZPP.

Zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka torej ni, zaradi česar je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (393. člen ZPP).