Jedro

Zaključek sodišča druge stopnje, da pri tožnici ne gre za povsem nepreskrbljeno osebo po 81.čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bi bil možen le, kolikor bi bilo konkretno ugotovljeno, če in v kakšni višini lahko pridobiva tožnica redno na druge načine sredstva za svoje preživljanje.

Tožničina sposobnost za opravljanje lažjih gospodinjskih del pa sama na sebi tudi ne pomeni, da je tožnica delno preskrbljena.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se v zavrnilnem preživninskem delu razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama dne 3.10.1964. Tožencu je naložilo, da plača za tožničino preživljanje za čas od 1.2.1993 do 28.2.1993 znesek 16.620,00 SIT, za čas od 1.3.1993 do 31.12.1993 po 19.480,00 SIT mesečno, za čas od 1.1.1994 do 30.6.1994 po 21.126,00 SIT mesečno in da plačuje od 1.7.1994 dalje preživnino po 22.270,00 SIT mesečno. Višji tožničin preživninski zahtevek je zavrnilo. Proti tej sodbi sta se pritožili obe pravdni stranki. Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo kot neutemeljeni. Hkrati je po uradni dolžnosti sodbo sodišča prve stopnje spremenilo glede načina valorizacije bodoče preživnine.

Tožeča stranka je vložila revizijo proti sodbi sodišča druge stopnje, kolikor je ta zavrnila pritožbo proti delni zavrnitvi preživninskega zahtevka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da ugodi preživninskemu zahtevku v celoti. V obrazložitvi revizije izpodbija oceno sodišča druge stopnje, da tožničina nepreskrbljenost ni popolna. Poudarja, da v danih okoliščinah od solastninskega deleža na posestvu nima nikakršnih dohodkov. Tožnici ni jasno, kakšne dohodke naj bi imela po mnenju sodišča druge stopnje od zgradb, ki jih v celoti zaseda toženec. Sodišče tudi precenjuje dejstvo, da je tožnica sposobna za lažja gospodinjska dela.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji tudi ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Po 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je razvezani zakonec upravičen do preživnine, če je nepreskrbljen. To pomeni, da nima sredstev za življenje in je nesposoben za delo ali pa je nezaposlen in se ne more zaposliti. Sodišče naloži ob razvezi zakonske zveze plačevanje preživnine drugemu zakoncu, ustrezno njegovim možnostim. Preživninski upravičenec pa je tudi tisti zakonec ki je le delno nepreskrbljen. V konkretnem primeru je tožnica (stara 51 let) s tožbo v letu 1993 zahtevala plačevanje preživnine po 27.000,00 SIT mesečno. V teku postopka, ki je bil združen z razveznim postopkom na tožbo njenega moža, je svoj preživninski zahtevek zviševala, tako da je končno znašal od 1.7.1994 dalje 35.000,00 SIT mesečno. S sodbama sodišč prve in druge stopnje so bili tožnici prisojeni po posameznih obdobjih različni nižji zneski (16.620,00 SIT, 19.480,00 SIT in 21.126,00 SIT), od 1.7.1994 dalje pa je bila določena preživnina po 22.270,00 SIT mesečno. Sodišče prve stopnje je na podlagi mnenja izvedenca iz medicinske stroke ugotovilo, da tožnica ni niti sedaj niti v bodoče ne bo sposobna za pridobitno delo. Zato tudi ne bi bila sposobna delati na kmetiji, ki je v solasti strank. Kolikor bi bila kmetija dana v zakup, bi po ugotovitvah izvedenca iz kmetijske stroke letna zakupnina znašala le 42.710,00 SIT, tako da se tožnica s svojim deležem zakupnine ne bi mogla preživeti. Zato je štelo sodišče kot edino možnost za tožničino preživetje toženčevo plačevanje preživnine. Višino določene preživnine je sodišče prve stopnje prilagodilo zajamčenemu osebnemu dohodku. Štelo je, da prisojeni zneski tudi zadoščajo za preživljanje, saj je socialna pomoč tistim, ki jim je to edini vir preživljanja, nižja od teh zneskov. Sodišče druge stopnje je zavzelo stališče, da višina zajamčenega osebnega dohodka ne more biti podlaga za določitev preživnine, ampak le pomoč za orientacijo. Štelo pa je, da so prisojeni zneski zadostni, ker tožničina nepreskrbljenost ni popolna. Tožnica ima kot solastnica nepremičnin, ki so predmet zakupnega razmerja, možnost izterjati pripadajoči delež zakupnine. Tudi solastništvo zgradb (stanovanjske hiše in drugih objektov), ki jih uporabljajo toženec in tretje osebe, ni povsem brez ekonomskih koristi za tožnico. Tožnica pa je kljub neugodnemu zdravstvenemu stanju vendarle sposobna za lažja gospodinjska in druga dela.

Pritrditi je treba reviziji, da je bilo z izpodbijano sodbo zmotno uporabljeno materialno pravo. Kriteriji, ki jih je pri določanju preživnine upoštevalo sodišče prve stopnje, niso sprejemljivi, saj pri njih ne pridejo do izraza bistvene okoliščine, kot so potrebe preživninskega upravičenca in premoženjske možnosti preživninskega zavezanca. Zaključek sodišča druge stopnje, da pri tožnici ne gre za povsem nepreskrbljeno osebo po 81. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, bi bil možen le, kolikor bi bilo konkretno ugotovljeno, če in v kakšni višini lahko pridobiva tožnica redno na druge načine sredstva za svoje preživljanje. Ugotovitve sodišča druge stopnje o možnosti pridobivanja sredstev iz zakupnine za zemljišča in iz solastnine na zgradbah so premalo določne, zlasti glede na ugotovljene odnose med pravdnima strankama, zaradi katerih je tožničina možnost pridobivanja rednih dohodkov iz solastnega premoženja dokaj nezanesljiva. Tožničina sposobnost za opravljanje lažjih gospodinjskih del pa sama na sebi tudi ne pomeni, da je tožnica delno preskrbljena. Ker je ostalo zaradi zmotne uporabe določbe 81. čl. cit. zakona dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo, kolikor je bil z njima zavrnjen preživninski zahtevek, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da po dopolnitvi postopka o stvari ponovno odloči (2. odst. 395. čl. ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi 3. odst. 166. čl. ZPP.