Jedro

Glede na ugotovljeno stanje sredstev (kateremu tožena stranka ne nasprotuje), ob upoštevanju dejstva, da so vsaj nekatera izmed njih likvidna, pri čemer tožena stranka ni zatrjevala in izkazovala, da zalog ne more prodati in da so kratkoročne poslovne terjatve neizterljive, ni moč slediti njenim pritožbenim navedbam, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev, delno oprostitev in za odlog plačila sodna takse. Toženi stranki je naložilo, da sodno takso za predlog za dopustitev revizije po tar. št. 2331 v znesku 741,60 EUR plača v petih zaporednih mesečnih obrokih po 148,32 EUR z zapadlostjo posameznega obroka na dneve, kot izhajajo iz izreka ter zneske plača na račun Vrhovnega sodišča RS. Plačilni nalog VIII DoR 193/2023 z dne 25. 9. 2023 je razveljavilo.

2. Tožena stranka se zoper navedeni sklep pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču v novo odločanje. Navaja, da rezultati poslovanja in stanje sredstev tožene stranke v letu 2022, ki jih sodišče povzema iz njenih bilanc za to leto niso sporne. Drži, da so v letu 2022 kratkoročna sredstva znašala 245.917,65 EUR, vendar pa je izpostaviti, da se dobri rezultati poslovanja kot računovodska postavka ne odražajo neposredno na likvidnostnih sredstvih. Tožena stranka takse v odmerjeni višini ni zmožna plačati v postavljenem roku, niti v petih zaporednih obrokih. Tožena stranka ne razpolaga z dovolj likvidnimi sredstvi za takojšnje plačilo. Ob upoštevanju drugih obveznosti bi bilo tako s plačilom takse ogroženo poslovanje tožene stranke. Nepravilno je sklepanje sodišča, da bi tožena stranka takso lahko plačala iz kratkoročnih sredstev, ker ne gre za likvidna sredstva, ki jih je možno nemudoma vnovčiti v denarna sredstva. Prav zato toženka zaproša sodišče, da ji plačilo takse odloži, saj bi v daljšem časovnem obdobju uspela likvidirati zadostno količino sredstev. Sodišče je tudi sicer pomanjkljivo ugotovilo dejansko stanje, saj se sklicuje na podatke oziroma bilanco tožene stranke za leto 2022, ki ne prikazuje trenutnega stanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah razlogov, uveljavljanih s pritožbo, in v okviru uradnega preizkusa zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 366. členom ZPP ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, uradoma upoštevnih postopkovnih kršitev absolutne narave ni.

5. Sodišče prve stopnje je predlog tožene stranke za oprostitev, za delno oprostitev in za odlog plačila sodne takse za predlog za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 112/2023 z dne 18. 7. 2023 zavrnilo, ker je med drugim ugotovilo, da toženka po podatkih iz bilance stanja na dan 31. 12. 2022 izkazuje kratkoročna sredstva v višini 245.917,65 EUR, od tega 9.971,71 EUR zalog, 185.894,79 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev in 50.051,15 denarnih sredstev. Zaključilo je, da je iz kratkoročnih sredstev v višini 245.917,65 EUR (slednja se praviloma preoblikujejo v časovnem obdobju, ki je krajše od enega leta), mogoče plačati celoten znesek sodne takse.

6. Skladno z 11. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodišče pravno osebo v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, ne samo, če nima sredstev za plačilo celotne takse, temveč tudi, če jih ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Za odločitev je med drugim relevantno, ali pravna oseba sredstva za plačilo sodnih taks lahko zagotovi.

7. Glede na ugotovljeno stanje sredstev (kateremu tožena stranka ne nasprotuje), ob upoštevanju dejstva, da so vsaj nekatera izmed njih likvidna1, pri čemer tožena stranka ni zatrjevala in izkazovala, da zalog ne more prodati in da so kratkoročne poslovne terjatve neizterljive, ni moč slediti njenim pritožbenim navedbam, da sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti. Ker tožena stranka izkazuje zaloge, kratkoročne poslovne terjatve in denarna sredstva v skupni višini 245.917,65 EUR, ne trdi pa, da niso likvidna, niti ne pojasni, zakaj jih takoj ali vsaj v dodeljenih rokih za plačilo takse ni mogoče vnovčiti v denarna sredstva, svojega predloga za oprostitev oziroma delno oprostitev in za odlog plačila sodne takse ne more utemeljiti z navedbami, da bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno poslovanje. Te navedbe so med drugim tudi povsem nekonkretizirane, saj toženka ne pojasni niti, katere so njene druge obveznosti, ki bi jih bilo pri odločitvi o predlogu potrebno upoštevati.

8. Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na podatke Letnega poročila za leto 2022, ki jih je tudi sicer v spis predložila tožena stranka in dejanskega stanja ni pomanjkljivo ugotovilo. Podatki za leto 2023 v času odločanja sodišča prve stopnje še niso bili javno objavljeni, kakšno je trenutno stanje tožene stranke, pa slednja tudi v pritožbi ne pojasni.

9. Razlogi, ki so sodišče prve stopnje vodili k zavrnitvi predloga za oprostitev in delno oprostitev plačila sodne takse v danem primeru utemeljujejo tudi zavrnitev predloga za odlog plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh odločilnih dejstev in svojo odločitev ustrezno obrazložilo.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nobenega od tistih, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP vse v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1), je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).

1 Likvidnost je sposobnost, da se posamezne oblike sredstev hitro preoblikujejo v denar.