Jedro

Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da se imetniku tujega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 18 kazenskih točk (namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja) izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta. Vozniku, ki mu je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, ni dopustno izrekati kazenskih točk v cestnem prometu.

Izrek

I.Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se storilcu:

-v I. točki izreka očitani prekršek pravno opredeli po določbi enajstega odstavka 56. člena Zakona o voznikih in se mu zanj določi globa 1.000,00 (tisoč) EUR;

-v II. točki izreka za očitani prekršek po 1. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa ob nespremenjeni določeni globi 300, 00 EUR stranska sankcija 4 (štirih) kazenskih točk v cestnem prometu ne določi.

Storilcu se nato na podlagi določbe 27. člena Zakona o prekrških izreče enotna globa v znesku 1.300,00 (tisoč tristo) EUR.

II.Na podlagi določbe prvega odstavka 144. člena Zakona o prekrških mora storilec plačati sodno takso 160 (sto šestdeset) EUR.

III.V preostalem ostane izpodbijana pravnomočna sodba nespremenjena.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Mariboru je s sodbo PR 322/2025 z dne 8. 8. 2025 storilca A. A. spoznalo za odgovornega storitve prekrškov po desetem odstavku 56. člena Zakona o voznikih (v nadaljevanju ZVoz-1) in prekrška po 1. točki tretjega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPrCP). Za prvi prekršek mu je določilo globo 1.000,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu, za drugi prekršek pa mu je določilo globo 300,00 EUR in stransko sankcijo 4 kazenskih točk v cestnem prometu. Nato mu je po pravilih o steku izreklo enotno globo 1.300,00 EUR in stransko sankcijo 22 kazenskih točk v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Sodišče je odločilo še, da se stranska sankcija odvzema predmeta ne izreče in se osebni avtomobil vrne pred pravnomočnostjo sodbe ter da je storilec dolžan plačati sodno takso.

2.Zoper pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina, kot navaja v uvodu, ker je sodišče v I. točki izreka izpodbijane sodbe uporabilo predpis, ki ne bi smel biti uporabljen, kar je kršitev predpisa, ki določa prekršek po 4. točki 156. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), v zvezi z drugim odstavkom 22. člena ZP-1 ter v zvezi z določbo enajstega odstavka 56. člena ZVoz-1 ter zaradi tega, ker je sodišče v II. točki izreka izpodbijane sodbe nepravilno uporabilo drugi odstavek 22. člena ZP-1 v zvezi z določbo 1. točke tretjega odstavka 105. člena ZPrCP, kar je vplivalo na zakonitost sodbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano pravnomočno sodbo v točki I. izreka spremeni tako, da ugotovi odgovornost kršitelja prekrška po enajstem odstavku 56. člena ZVoz-1 in mu na podlagi iste zakonske določbe izreče globo v znesku 1.000,00 EUR (brez stranske sankcije 18 kazenskih točk), v II. točki izreka pa spremeni sodbo tako, da se kršitelju v skladu s 1. točko tretjega odstavka 105. člena ZPrCP ne izreče stranska sankcija 4 kazenskih točk.

3.Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi določbe drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil.

B.

4.V obravnavani zadevi je sodišče pod točko I. izreka sodbe storilca spoznalo za odgovornega storitve prekrška po določbi desetega odstavka 56. člena ZVoz-1, ker je cestnem prometu vozil osebni avtomobil v času, ko mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Pod točko II. izreka sodbe pa ga je spoznalo za odgovornega storitve prekrška po določbi 1. točke tretjega odstavka 105. člena ZPrCP, ker je bil kot voznik, kateremu je bilo odvzeto vozniško dovoljenje, pod vplivom alkohola.

5.Iz podatkov prekrškovnega spisa so razvidna naslednja procesnopravno relevantna dejstva:

-storilec je obravnavana prekrška storil dne 13. 4. 2025, ko mu je bilo s strani Policijske postaje Ptuj začasno odvzeto vozniško dovoljenje;

-Okrajno sodišče v Celju je s sklepom EPVD 398/2025 z dne 28. 5. 2025, ki je postal pravnomočen dne 20. 6. 2026, storilcu prekrška izreklo prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel vozniško dovoljenje na dan 6. 4. 2025 za dobo enega leta;

-sodišče je izpodbijano sodbo, ki je postala pravnomočna 2. 9. 2025, s katero je bil storilec prekrška spoznan za odgovornega obravnavanih prekrškov, izdalo dne 8. 8. 2025.

6.Iz utrjene sodne prakse Vrhovnega sodišča je razvidno, da se imetniku tujega vozniškega dovoljenja, ki doseže ali preseže 18 kazenskih točk (namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja) izreče prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije za dobo enega leta. Vozniku, ki mu je izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, ni dopustno izrekati kazenskih točk v cestnem prometu.

7.Vrhovno sodišče je že sodbi IV Ips 12/2019 je podalo razlago določbe 56. člena ZVoz-1. Presodilo je, da se po določbi drugega odstavka 56. člena ZVoz-1 z globo 1.000,00 EUR in 18 kazenskimi točkami za prekršek kaznuje voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije ali mu je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. V enajstem odstavku tega člena pa je določeno, da se z globo 1.000,00 EUR kaznuje voznik, ki vozi motorno vozilo v cestnem prometu v času, ko ne sme ponovno pridobiti vozniškega dovoljenja ali voznik, ki vozi v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Iz jezikovne razlage navedenih zakonskih določb je razvidno, da je zakonodajalec predpisal različno sankcijo za voznika, ki vozi vozilo, kljub temu, da se mu izvršuje sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, in za voznika, ki vozi v času, ko se mu izvršuje sankcija prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. Slednjemu se namreč lahko izreče globa v znesku 1.000,00 EUR, ne pa tudi stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

8.V obravnavanem primeru je treba, upoštevaje navedena procesno relevantna dejstva, pritrditi temeljni trditvi zahteve za varstvo zakonitosti, da sodišče v času izreka izpodbijane pravnomočne sodbe ni upoštevalo, da je bila storilcu prekrška izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije. To namreč pomeni, da storilec v času izreka sodbe vozniškega dovoljenja, ki mu ga je izdala tuja država, na območju Republike Slovenije ni smel uporabljati.

9.Sodišče je tako storilčevo ravnanje, opisano v točki I. izreka sodbe, napačno pravno opredelilo po določbi desetega odstavka 56. člena ZVoz-1, namesto pravilno po določbi enajstega odstavka tega člena, ki predvideva sankcioniranje voznika, ki vozi v času izvrševanja sankcija prepovedi uporabe vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije zgolj z globo 1.000,00 EUR, ne pa tudi s stransko sankcijo izreka kazenskih točk v cestnem prometu. Zaradi napačne pravne opredelitve prekrška je sodišče storilcu tudi nezakonito izreklo stransko sankcijo 18 kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije.

10.Poleg tega sodišče ni upoštevalo, da je bila storilcu izrečena prepoved uporabe tujega vozniškega dovoljenja, zato mu je v točki II. izreka sodbe poleg globe 300,00 EUR nezakonito izreklo tudi 4 kazenske točke v cestnem prometu za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije.

C.

11.Ker je v izpodbijani sodbi podana kršitev po 4. točki 156. člena ZP-1, je Vrhovno sodišče zahtevi ugodilo in na podlagi določbe prvega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 izpodbijano pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je storilcu očitani prekršek pod točko I. izreka sodbe pravno opredelilo po določbi enajstega odstavka 56. člena ZVoz-1 ter mu zanj določilo globo v višini 1.000,00 EUR. Za prekršek opisan v točki II. izreka sodbe storilcu ob nespremenjeni določeni globi 300, 00 EUR stranske sankcije 4 kazenskih točk v cestnem prometu ni določilo. Vrhovno sodišče je nato storilcu po pravilih o steku na podlagi določbe 27. člena ZP-1 izreklo enotno globo v znesku 1.300,00 EUR.

12.V preostalem v izpodbijano sodbo ni poseglo, razen v delu plačila sodne takse, saj se je ta ustrezno znižala, ker storilcu ni bila izrečena stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu. Tako je Vrhovno sodišče odločilo, da mora storilec plačati sodno takso in sicer 130,00 EUR za izrek globe in 30,00 EUR za izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja, kar skupaj znese 160,00 EUR sodne takse.

-------------------------------

1.Priloga C, 14-16 spisa.

2.Primerjaj npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS v zadevah IV Ips 6/2021 z dne 18. 5. 2021, IV Ips 11/2021 z dne 24. 5. 2021, IV Ips 19/2023 z dne 15. 2. 2024 in druge.