Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba namreč pravilno opozarja na dejstvo, da sta pravdni stranki po sklenjenem sporazumu še vedno živele v izvenzakonski skupnosti in tako tudi ustvarjale skupno premoženje, v posledici česar bi se naj delež na nepremičninah spremenil.
I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.
II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški pritožbe.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 9. 4. 2019 zavrglo.
2. Zoper sprejeti sklep se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica). Navaja, da je nesporno, da sta pravdni stranki uredile premoženjska razmerja glede skupnega premoženja z notarskim zapisom z dne 11. 10. 2015, vendar pa uveljavlja s tožbo večji delež zaradi okoliščin, ki so nastale po sklenitvi notarskega zapisa. Oskrba za M.K., ki je pripeljala do večjega deleža, se je namreč izvrševala še po sklenitvi sporazuma o ureditvi premoženjskih razmerij med zunajzakonskima partnerjema. Tožnica nima interesa izpodbijati pogodbe, delež tožnice na premoženju pa se je povečal po letu 2015. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sklep razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, vse s stroškovno posledico.
3. Tožena stranka (v nadaljevanju toženka) na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).
6. Pregled zadeve pokaže, da je tožnica na podlagi napotitvenega sklepa Okrajnega sodišča v Murski Soboti N 3/2018 vložila tožbo na ugotovitev, da je na nepremičninah, ki predstavljajo skupno premoženje pravdnih strank, njen delež 7/10 in delež toženca 3/10. Nesporno je, da sta pravni stranki v obliki notarskega zapisa sklenili sporazum o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskimi partnerji z dne 10. 11. 2015 SV 960/2015, na podlagi katerega je toženec priznal tožnici solastniško pravico na nepremičninah do 1/2. 7. Sodišče prve stopnje je tožbo zavrglo in pri tem zaključilo, da sta pravdni stranki z notarskim sporazumom uredili njune premoženjske razmere. Takšen sporazum pa predstavlja dogovor o ureditvi njunih premoženjskih razmerij v času trajanja zakonske oziroma izvenzakonske skupnosti. Sodišče prve stopnje citira odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sodba in sklep II Ips 829/2008), iz katere izhaja, da naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja ni možno oziroma je možno samo v primeru uspešnega izpodbijanja sporazuma o obsegu skupnega premoženja.
8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da v konkretnem primeru odločba VSRS ni uporabljiva. Pritožba namreč pravilno opozarja na dejstvo, da sta pravdni stranki po sklenjenem sporazumu še vedno živele v izvenzakonski skupnosti in tako tudi ustvarjale skupno premoženje, v posledici česar bi se naj delež na nepremičninah spremenil. 9. Glede na obrazloženo, ker v predmetnem postopku na gre za pravnomočno razsojeno stvar glede ugotavljanja deležev pravdnih strank na premoženju, ki je predmet delitve, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).
10. V nadaljevanju postopka bo sodišče prve stopnje moralo ugotavljali, ali je po sklenjenem sporazumu, katerega pravdne stranke ne izpodbijajo, dejansko prišlo do takšnih okoliščin, zaradi katerih se je delež tožnice na nepremičninah povečal na zatrjevanih 7/10 oz., da je njen prispevek vplival na spremembo solastniškega deleža na skupnem premoženju izvenzakonskih partnerjev.
11. Ker sodišče prve stopnje v posledici zavrženja tožbe o tožbenem zahtevku sploh še ni odločalo je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje, v katerem bo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožnice obravnavalo in o njem odločilo. O slednjem pa ne more odločati sodišče druge stopnje, saj bi to pomenilo celotno izvedbo dokaznega postopka pred sodiščem druge stopnje, s čemer bi bila pravdnim strankam odvzeta pravica do pritožbe (25. člen Ustave RS), s takšno odločitvijo pa tudi ni kršena pravica pravdnih strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člen ZPP).
PRAVNI POUK:
1. Zoper ta sklep je dopustna pritožba na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pritožbo je potrebno vložiti v roku 15 dni od prejema pisnega odpravka tega sklepa. Če se pritožba pošlje priporočeno po pošti, velja dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču. 2. Morebitno pritožbo je potrebno vložiti pisno v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko pri sodišču prve stopnje.
3. Pritožba mora vsebovati navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se sklep izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika (335. člen ZPP).
4. Če je pritožba nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni (336. člen ZPP).
5. Sodna taksa za pritožbo mora biti plačana ob vložitvi pritožbe. Če sodna taksa ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).
6. Če je pritožba vložena po pooblaščencu, mora biti pooblaščenec odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit (tretji odstavek 87. člena ZPP), sicer sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrže (drugi odstavek 89. člena ZPP).
7. Pritožbo lahko vloži stranka, ki nasprotuje razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
8. Sklep sodišča druge stopnje se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena tega zakona) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena tega zakona) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena tega zakona).