Jedro

Po 2. odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagani dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Zavrne lahko dokaze, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali ker so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru pa mora takšno odločitev obrazložiti. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog (oziroma v obravnavanem primeru dokazni predlogi) ni(so) bil(i) upoštevan(i).

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroški se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji terjatev tožeče stranke (po nasprotni tožbi tožene stranke – v nadaljevanju tožeča stranka) po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 48145/2008 z dne 28. 8. 2008 (I. točka izreka) ter da ne obstoji v pobot uveljavljana terjatev tožene stranke (po nasprotni tožbi tožeče stranke – v nadaljevanju tožena stranka) do višine zneska vtoževane terjatve tožeče stranke (II. točka izreka). Prej citiran sklep o izvršbi je obdržalo v veljavi tudi v 1. in 3. odstavku izreka (III. točka izreka), tožbeni zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi pa je zavrnilo (IV. točka izreka). Toženi stranki je naložilo v plačilo 3.620,36 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke (V. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanje sodbe.

4. Višje sodišče je z vpogledom na spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti ugotovilo, da je tožena stranka po vložitvi predmetne pritožbe prenehala obstajati, zaradi pripojitve k družbi A d. o. o. (dne 6. 1. 2015 je bila izbrisana iz sodnega registra). To pomeni, da je družba A d. o. o. univerzalni pravni naslednik pritožnika. Kot takšna mora vstopiti v vsa pravna razmerja, katerih subjekt je bila prevzeta družba (6. odstavek 580. člena v zvezi z 2. odstavkom 618. člena Zakona o gospodarskih družbah – ZGD-1).

5. Po 3. točki 1. odstavka 205. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati. Ker je družba A d. o. o. univerzalna pravna naslednica družbe M d. o. o. (tožene stranke) in ker so bila v predmetnem postopku vsa procesna dejanja opravljena, preden je prišlo do pravnega nasledstva (pritožba je bila vložena 21. 5. 2013, odgovor nanjo pa 16. 8. 2013), je pritožbeno sodišče v zadevi odločilo kljub prekinitvi postopka (2. odstavek 207. člena ZPP).(1) Odločba bo vročena pravnemu nasledniku tožene stranke.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da ni obrazložilo zavrnitve dokaznih predlogov tožene stranke. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navedlo, da je izvedlo predlagane listinske dokaze, ob čemer je nekatere izrecno izpostavilo (z navedbo „... med drugim tudi ...“). To ne pomeni, da je ostale listinske dokaze zavrnilo.(2) Res pa je zavrnilo vse ne-listinske dokazne predloge (po zaslišanju pravdnih strank in številnih prič ter po postavitvi izvedenca ekonomske in gradbene stroke). Takšno odločitev je zgolj pavšalno obrazložilo z navedbo, da ti za odločitev niso pomembni, ne da bi za to ponudilo kakršnokoli razlago (natančneje se je opredelilo le do zavrnitve prepozno predloženih izjav prič, ki jih je tožena stranka predložila šele na zadnjem naroku za glavno obravnavo).

7. Po 2. odstavku 287. člena ZPP sodišče lahko zavrne predlagani dokaz, za katerega misli, da ni pomemben za odločitev, vendar mora pri tem ravnati tako, da ne poseže v strankino pravico do izjave. Zavrne lahko dokaze, ki so nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano, irelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, ni pravno odločilno ali ker so popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. V vsakem primeru pa mora takšno odločitev obrazložiti. Stranka mora vedeti in razumeti, zakaj njen dokazni predlog (oziroma v obravnavanem primeru dokazni predlogi) ni(so) bil(i) upoštevan(i). Ker sodišče prve stopnje v konkretnem primeru večjega števila dokazov ni izvedlo, razlogov za to pa ni pojasnilo ne na glavni obravnavi ne v obrazložitvi sodbe, je kršilo načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, ki že sama po sebi terja ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe (354. člen ZPP).(3)

8. Utemeljeni so tudi nadaljnji pritožbeni očitki v zvezi s pomanjkljivostjo obrazložitve izpodbijane sodbe glede razlage 3. člena Pogodbe o consulting storitvah, zemljiško pravnih dokumentih v zvezi s prenosom lastništva, zastopanju solastnikov pri podpisu prodajne pogodbe in pri pobudi za spremembo prostorske dokumentacije z dne 24. 5. 2007 (v nadaljevanju pogodba) ter dodatkov k tej pogodbi. Dejstvo je, da je v Dodatku, sklenjenem dne 27. 8. 2007 (v nadaljevanju Dodatek I), izrecno navedeno, da sta pravdni stranki z njegovim sprejemom spremenili točko B 3. člena pogodbe (naslovljeno Stroški prevzemnika pogodbe) v tretjem odstavku. Na prvi pogled je tako res mogoče zaključiti, da četrti odstavek citiranega člena, v katerem pravdni stranki med drugim ugotavljata, da je tožeča stranka svojo obveznost že izpolnila, ni bil spremenjen. Vendar natančnejše branje tako pogodbe kot Dodatka pripelje do drugačnega zaključka. V spornem četrtem odstavku je namreč navedeno tudi, da se kupec obvezuje dolgovani znesek nakazati na transakcijski račun prevzemnika pred končno notarsko overitvijo prodajne pogodbe s strani solastnice M. S. Z Dodatkom I pa je bilo dogovorjeno, da bo tožena stranka svojo pogodbeno obveznost plačila 150.000,00 EUR + DDV izpolnila v roku 5 dni od overitve vseh prodajalcev po kupoprodajni pogodbi. Takšna določba (očitno) spreminja tako tretji kot (vsaj delno, glede zapadlosti terjatve) tudi četrti odstavek 3.B člena pogodbe. Vprašanje, ali je bil s tem spremenjen celoten četrti odstavek (torej tudi ugotovitev, da je tožeča stranka svojo obveznost že izpolnila) ali zgolj njegov del, je nedvomno odločilno za pravilno rešitev obravnavane zadeve. Sodišče prve stopnje tako ni ravnalo pravilno, ko navedb tožene stranke, da tožeča stranka prevzetih obveznosti ni izpolnila in da je bil namen sklenitve Dodatka I ravno v sanaciji neresnične določbe, da jih je, ni presojalo.(4) V kolikor bi se te izkazale za resnične, bi pomenilo, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotavljati, ali so storitve določene v 3.A členu pogodbe dejansko bile opravljene. O tem je namreč v prvotnem postopku sklepalo zgolj na podlagi ugotovitev, da je tožena stranka to priznala, saj ob sklenitvi dodatkov k pogodbi, ni grajala opravljenih storitev in ni izpodbijala pogodbene cene, hkrati pa je postala lastnica spornih nepremičnin.

9. Prav tako sodišče prve stopnje ni presojalo trditev tožene stranke, da je tožečo stranko večkrat opozorila na pomanjkljivosti, za katere je vedela že ob sklenitvi aneksov (glede pooblastil in soglasij, ki bi jih morala priskrbeti tožeča stranka) in jo pozivala naj svoje obveznosti izpolni, česar pa slednja ni storila.(5) Takšne trditve je le povzelo, nato pa, na podlagi dejstva, da je tožena stranka za pomanjkljivo opravo storitev vedela in je kljub temu podpisala dodatka k pogodbi, zaključilo, da (očitno) priznava, da je bila storitev opravljena.

10. Ker se torej sodišče prve stopnje do navedb tožene stranke, da je bila s sprejemom Dodatka I sanirana neresnična vsebina četrtega odstavka točke 3.3 člena pogodbe in da je bil ta sklenjen ravno iz razloga, ker storitve, katere se je zavezala opraviti tožeča stranka, niso bile izpolnjene, čeprav je bila le-ta k temu večkrat pozvana, ni z ničemer opredelilo in v zvezi z njimi ni izvajalo dokazov,(6) je storilo kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

11. Zgoraj opisane pomanjkljivosti izpodbijane sodbe so vplivale tudi na odločitev o odškodninski odgovornosti tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je v zvezi s tem ugotovilo, da protipravnost njenega ravnanja ni podana, saj je tožena stranka priznala, da je pogodbeno dogovorjene storitve opravila. V kolikor se bo na podlagi presoje zgoraj navedenih okoliščin izkazalo, da temu ni tako, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presojati tudi toženkin pobotni ugovor in utemeljenost terjatve po nasprotni tožbi. Pri tem bo moralo upoštevati, da je tožena stranka odškodnino zahtevala iz razloga kršitve oziroma neizpolnitve pogodbenih obveznosti tožeče stranke in ne zaradi manjvrednosti del, do katere naj bi prišlo zaradi napak (kar jasno izhaja iz trditev tožene stranke v vlogi naslovljeni Pripravljalna vloga tožene stranke in nasprotna tožba, z dne 24. 5. 2010 – l. št. 90, ter v pripravljalni vlogi z dne 30. 10. 2012, na l. št. 132 in 146), kot to utemeljeno izpostavlja pritožnik.

12. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (1. odstavek 354. člena ZPP). To bo moralo najprej presoditi navedbe tožene stranke v zvezi z razlago in okoliščinami sprejema Dodatka I in posledicami njegove sklenitve za četrti odstavek 3.B člena pogodbe. V kolikor bo ugovore tožene stranke ocenilo kot utemeljene, bo moralo ugotoviti, ali je tožeča stranka dejansko izpolnila svoje pogodbene obveznosti in se opredeliti do vprašanja, kaj slednje sploh obsegajo (torej ali se je tožeča stranka zavezala zagotoviti prodajo spornih nepremičnin po v 2. členu pogodbe določeni ceni, ali pa bi bila do plačila po pogodbi upravičena že, v kolikor bi izpolnila obveznosti, naštete v 3. členu pogodbe). V kolikor bo ugotovilo, da storitve dejansko niso bile opravljene, bo potrebno ponovno presoditi tudi utemeljenost odškodninske terjatve tožene stranke. V zvezi z vsem navedenim bo sodišče prve stopnje moralo izvesti relevantne dokaze in obrazložiti morebitno zavrnitev ostalih dokaznih predlogov.

13. V posledici razveljavitve odločitve o glavni stvari je bilo potrebno razveljaviti tudi odločitev o pravdnih stroških, saj končni uspeh strank v postopku še ni znan.

14. Odločitev o pritožbenih stroški je skladno z določbo 3. odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

(1) Primerjaj npr. sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. X Ips 626/2007, II Ips 460/2005,X Ips 1353/2006 in V. Rijavec in ostali: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, II. knjiga, str. 311

(2) Pritožbene navedbe, da je brez obrazložitve zavrnilo dokaz z vpogledom v izjavi prič C. M. in A. M. tako niso utemeljene.

(3) Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up 90/98 ter odločbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 368/2004, II Ips 720/2003, II Ips 663/1996, II Ips 120/2001, II Ips 431/2003 in II Ips 720/2003. (4) V zvezi s tem, da storitve niso bile opravljene je tožena stranka podala obsežne trditve, za dokazovanje katerih je predlagala številne dokaze, npr.: izjavi M. C. in A. M., račun družbe P. d. o. o. ter zaslišanje zakonitih zastopnikov pravdnih strank in prič: odvetnice P. S. Z., ostalih solastnikov spornih nepremičnin, ki tožeči stranki naj ne bi dali soglasja oziroma pooblastila za sklenitev prodajnih pogodb (M. J., M. V., M. A., M. M., V. J. A., M. C.) ter odvetnikov I. K. in M. R. (5) Za dokazovanje teh dejstev je tožena stranka predlagala zaslišanje svojega direktorja in odvetnice S. Z. (6) Tožena stranka je v za dokazovanje pomena sklenitve obeh dodatkov v pripravljalni vlogi z dne 30. 10. 2012 predlagala vpogled v pogodbo in oba dodatka (v spisu na l. št. 126), v pripravljalni vlogi z dne 8. 3. 2013 pa še zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke ter predlaganih prič, predvsem P. S. Z.