Jedro

Zatrjevanje nastanka težko popravljive škode je ostalo zgolj na ravni trditev.

Izrek

Zahteva za izdajo začasne odredbe za zavrne.

Obrazložitev

1. Gradbena inšpektorica Inšpektorata za naravne vire in prostor je v izpodbijani odločbi tožniku naložila, da mora v 60 dneh po vročitvi te odločbe odstraniti prizidek tlorisnih dimenzij 4,45 x 4,7 m, etažnosti P, ob SZ fasadi kmetijsko stanovanjskega objekta na parc. št. 5708/19 in 5693, obe k. o. ..., ki je izveden v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, ki ga je izdala Upravna enota Piran, odločbo št. 351-102/2021-23 z dne 13. 12. 2021, ki jo je izdala Upravna enota Piran, in odločbo št. 351-35/2022-6235-10 z dne 16. 1. 2023, ki jo je izdala Upravna enota Piran in vzpostaviti stanje določeno v gradbenem dovoljenju št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, ki ga je izdala Upravna enota Piran, odločbi št. 351-102/2021-23 z dne 13. 12. 2021, ki jo je izdala Upravna enota Piran in odločbi št. 351 35/2022-6235-10 z dne 16. 1. 2023, ki jo je izdala Upravna enota Piran (1. točka izreka). Nadalje je naložila tožniku, da v kolikor inšpekcijski zavezanec ne bo izvršil odrejene obveznosti na način in v roku kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti iz 1. točke izreka te odločbe, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo (2. točka izreka). Za nedovoljen objekt iz 1. točke izreka te odločbe so prepovedana naslednja dejanja: 1. izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, 2. vpisi in spremembe vpisov v zemljiški knjigi, 3. uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti, 4. promet z njimi ali zemljišči, na katerih so, 5. overitve pogodb, sklepanje pravnih poslov, sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih delovršnih in drugih pravnih poslov ter 6. določitev hišne številke (3. točka izreka). Odločila je tudi, da se stanovanjski objekt na parc. št. 5708/19 m 5693, obe k. o. ..., po vročitvi te odločbe označi s tablo (4. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka), da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (6. točka izreka).

2. V obrazložitvi je navedeno, da je tožnik kot investitor pridobil gradbeno dovoljenje za odstranitev obstoječega in gradnjo novega objekta na parc. št. 569/1, 5693 in 5708/9 k. o. ... Izdano gradbeno dovoljenje se nanaša na gradnjo stanovanjsko kmetijskega objekta tlorisnih dimenzij 8,8 x 13,20 m. Klet je v celoti podkletena in ne sega nad zemeljsko površino, razen vhoda, širine 3,3 m. 3. V zadevi je bilo opravljenih več inšpekcijskih pregledov in izdanih več odločb gradbene inšpektorice. Z odločbo št. 06122-1545/2020-10 z dne 14. 10. 2020 je bilo odločeno, da mora tožnik takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo stanovanjskega objekta na parc. št. 5708/19 in 5693, obe k. o. ..., ki jo izvaja v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, ki ga je izdala Upravna enota Piran, pri čemer ta velja do pridobitve spremenjenega gradbenega dovoljenja, za katerega mora zaprositi v šestih mesecih po vročitvi odločbe. V zvezi s tem postopkom je bila pritožba tožnika zavrnjena in poteka upravni spor. Tožnik je v nadaljevanju zaprosil za spremembo gradbenega dovoljenja v zadevi gradnje na parc. št. 5708/19, 5693, 5698, vse k. o. ... V zvezi s tem je bila izdana odločba št. 351-102/2021-23 z dne 13. 12. 2021 ter sklep št. 351-102/2021-19 z dne 28. 9. 2021 in št. 351-102/2021 z dne 19. 1. 2022. 4. Nato pa je bilo z odločbo gradbene inšpektorice št. 06122-1545/2020-62 z dne 25. 5. 2022 tožniku naloženo, da mora v 180 dneh po vročitvi odločbe odstraniti dele stanovanjskega objekta na parc. št. 5708/19 in 5693, obe k. o. ..., ki so izvedeni v nasprotju z gradbenim dovoljenjem št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, ki ga je izdala Upravna enota Piran in odločbo št. 351-102/2021-23 z dne 13. 12. 2021, ki jo je izdala Upravna enota Piran, in sicer: - prizidek tlorisnih dimenzij 4,45 x 4,7 m, etažnosti P, ob SZ fasadi objekta, - okno v pritličju objekta na SV fasadi, širine 0,7 m, višine 1,45 m, s parapetom 0,93 m, - AB ploščo galerije maksimalnih tlorisnih dimenzij 5,25 m x 3,95 m, ki je izvedena na severnem delu objekta med pritličjem in mansardo, na delu, kjer bi moral biti zračni prostor, - okno širine 96 cm na SZ obodni steni v mansardi, - tri okna širine 0,77 m in višine 1,66 m, ki so izvedena v mansardi na SV fasadi, - okni v JZ obodni steni mansarde širine 1,66 m in višine 1,67 m, in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018, ki ga je izdala Upravna enota Piran in odločbi št. 351-102/2021-23 z dne 13. 12. 2021, ki jo je izdala Upravna enota Piran.

5. Zavezanec se je na navedeno odločbo pritožil in ta je bila odpravljena z odločbo št. 06122-1545/2020-62 z dne 25. 5. 2022 in vrnjena organu prve stopnje v ponovno odločanje. V obrazložitvi drugostopenjske odločbe je med drugim navedeno, da v inšpekcijski odločbi ni v zadostni meri pojasnjeno, da gre v obravnavanem primeru res za prizidek.

6. V nadaljevanju je bila tožniku izdana odločba št. 351-35/2022-6235-10 z dne 16. 6. 2022 o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-118/2018-8 z dne 22. 10. 2018, ki je postala pravnomočna dne 29. 6. 2022. Z navedeno odločbo se je gradbeno dovoljenje spremenilo tudi v delu, ki se nanaša na velikost stavbe z višinskimi kotami ter površine in prostornine stanovanjsko kmetijske stavbe, spremembe so tudi v notranji razporeditvi prostorov in pri oblikovanju in legi komunalnih naprav. V okviru opisanega se nanaša tudi na večino v inšpekcijski odločbi št. 06122-1545/2020-10 z dne 14. 10. 2020 ugotovljenih neskladij, z izjemo prizidka tlorisnih dimenzij 4,45 x 4,7 m, površine 20,9 m2, etažnosti P, ki je izveden ob SZ fasadi objekta. Ta del objekta je v načrtih, na podlagi katerih je bila odločba št. 351-35/2022-6235-10 z dne 16. 6. 2022 izdana, prikazan kot enostavni objekt - vrtna uta tlorisnih dimenzij 4,4 x 4,53 m, površine 19,9 m2, ki je izveden z dilatacijo 5 cm od stanovanjsko kmetijskega objekta. Upravna enota Piran je zahtevo tožnika, za izdajo odločbe o spremembi gradbenega dovoljenja št. 351-118/2018-18 z dne 22. 10. 2018 v delu, ki se nanaša na izdajo dovoljenja za gradnjo vrtne ute kot enostavnega objekta na zemljišču parcelah št. 5696/1, 5693, 5708/19, vsa k. o. ..., na podlagi podatkov predložene projektne dokumentacije za pridobitev spremembe gradbenega dovoljenja - čistopis 2, november 2021, št. 21-006, projektant: A., s. p., zavrgla.

7. V izpodbijani odločbi je inšpektorica zaključila, da gradnje prizidka ob vhodu objekta ni mogoče šteti za samostojen objekt, temveč je funkcionalni del osnovnega objekta in se torej šteje za prizidavo. Na podlagi teh ugotovitev je izdala izpodbijano odločbo.

8. Toženka je zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo inšpektorice. V obrazložitvi poudarja, da je o omenjeni zadevi že odločala z odločbo št. 0612-298/2020-2550-3 z dne 13. 12. 2022, s katero je odpravila odločbo organa prve stopnje št. 06122-1545/2020-2550-62 z dne 25. 5. 2022 in zadevo vrnila v ponovni postopek z napotili, da bo v ponovnem postopku treba razčistiti ali gre v obravnavanem primeru res za prizidek ter odgovoriti na navedbe pritožnika o tem, da je vrtna lopa konstrukcijsko ločena od glavnega objekta in da se dotikata zgolj z izolativnim materialom, ki služi kot dilatacija.

9. Po proučitvi listinske dokumentacije pa se toženka strinja z odločitvijo gradbene inšpektorice, da je sporni prizidek tlorisnih dimenzij 4,45 m x 4,7 m površine 20,9 m2 etažnosti P, ki je izveden ob SZ fasadi stanovanjsko kmetijskega objekta, predstavlja prizidek, na eni strani zaprt, kjer je letna kuhinja in prostor za shranjevanje. V delu stika z glavnim objektom, gre za nadstrešek nad vhodoma v glavni objekt. Kot izhaja iz izvedeniškega mnenja B. B., z dne 7. 3. 2021, ki je bilo priloženo pritožbi z dne 14. 6. 2022 (v spisu pod zaporedno št. 63) se streha nadstreška dotika stanovanjsko kmetijskega objekta, a sta objekta konstrukcijsko ločena, saj nimata skupnih konstrukcijskih elementov z osnovnim objektom za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje. Ne glede na navedeno pa tudi po prepričanju toženke tega dela objekta ni mogoče obravnavati samostojno.

10. Poudarja, da Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS. št. 37/18, 199/21-GZ-1 in 96/22, v nadaljevanju: Uredba o razvrščanju 2018), ki je veljala v času gradnje objekta, je v 3. členu določala, da se razvršča samostojen objekt. Tehnična smernica TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov, je v 2. poglavju, 3. člen, (10) točka določala, da kadar so objekti blizu drugega, se v skladu s 3. členom kot samostojni razvrščajo tisti objekti, ki se sicer lahko dotikajo, a niso konstrukcijsko, požarno, vsebinsko ali kako drugače fizično povezani in ne poslabšajo gradbenotehničnih lastnosti bližnjega objekte. Izrecno je Tehnična smernica TSG-V-006: 2018 Razvrščanje objektov na str. 29 glede klasifikacije objektov pri primerjavi nadstreška ter letne kuhinje, ki sta po prej veljavni Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17-GZ in 61/17-ZUreP-2) spadala med majhno stavbo kot dopolnitev obstoječe pozidave, navedla, da je pri nadstrešku klasifikacija odvisna od namena, pri čemer je nadstrešek pritrjen na drug objekt ali njegov del (npr. teraso); ne gre za samostojen objekt, ki bi imel svojo klasifikacijo, temveč gre za »prizidavo« objekta, saj skupaj z osnovnim objektom tvorita celoto. Tudi pri letni kuhinji je bilo navedeno, da če ne gre za samostojno rabo, je klasifikacija enaka kot za glavni objekt. 11. Navedeni objekt, ki meri 20,9 m2, presega merila za razvrščanje za enostavni objekt. Po prej veljavni Uredbi o razvrščanju 2018 so se letne kuhinje klasificirale enako kot glavni objekt, razen če bi šlo za samostojno rabo (Tehnična smernica TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov, str. 29). Navedeno pomeni, da že iz tega razloga ni mogoče šteti, da gre za enostaven objekt, ampak za nezahteven oziroma manj zahteven, za kar pa bi bilo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Dodaja, da ni mogoče upoštevati navedb tožnika o tem, da je bilo za objekt pridobljeno uporabno dovoljenje, saj v postopku izdaje uporabnega dovoljenja sporni prizidek ni bil zajet. Uporabno dovoljenje je namreč bilo izdano za stanovanjsko kmetijski objekt brez prizidka tlorisnih dimenzij 4,45 x 4,7 m, etažnosti P, saj je bil v načrtih ta prizidek označen kot enostavni objekt. 12. Tožnik izpostavlja, da toženka ni odgovorila na pritožbene razloge, zato vlaga tožbo iz istih razlogov, torej zaradi nepravilne uporabe zakona, kršitve pravil postopka na prvi in drugi stopnji, to pa je vplivalo tako na zakonitost kot pravilnost odločitve ter ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Predlaga odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ter priglaša stroške.

13. Predlaga tudi izdajo ureditvene začasne odredbe. Meni, da bi mu z odklopom objekta iz komunalne opreme, pri čemer gre za objekt, ki ima uporabno dovoljenje, nastala težko popravljiva škoda, saj je onemogočena ustrezna raba objekta, kakor tudi vzdrževanje njene okolice, ki zlasti potrebuje vodo, pa tudi električno oskrbo. V zvezi s tem še navaja, da je pridobil tudi mnenje pri pooblaščenemu ocenjevalcu vrednosti nepremičnin C. C., iz katerega izhaja, da tožniku nastaja težko popravljiva škoda zaradi izvrševanja izpodbijane odločbe. Zaradi opustitve in nezmožnosti delovanja namakalnih naprav in sistema, pomanjkanja vode in vlage, je hortikulturni sklop pričel propadati, se sušiti in celo odmirati. Iz navedenega jasno izhaja težko popravljiva škoda, ki je ni mogoče sanirati samo s plačilom odškodnine. Dodaja, da javna korist ni prizadeta, ker ima tožnik pravnomočno uporabno dovoljenje številka 351-346/2022-6235-18 z dne 19. 4. 2023, vendar ga inšpekcijski organ ne upošteva. Uporaba vode, elektrike, ceste in kanalizacije v ničemer ne ogrožajo javnega interesa, četudi bi se izkazalo, da tožnik nima prav. Sporna letna kuhinja nima samostojnih priključkov na komunalno opremo. Torej uporaba objekta z uporabnim dovoljenjem je povsem pričakovana in upravičena in nikomur ne škodi. Sodišču se predlaga, da izda začasno odredbo tako, da odloči, da se dovoli priključitev stanovanjsko - kmetijskega objekta na parcelah številka 5693, 5696/1 in 5708/19, vse k. o. ... na predpisano komunalno infrastrukturo (voda, elektrika, cesta, kanalizacija) v skladu z izdanim uporabnim dovoljenjem številka 351-346/2022-6235- 18 z dne 19. 4. 2023. 14. Toženka odgovora na predlagano začasno odredbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

15. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

16. Tožnik v zadevi predlaga začasno ureditev stanja po tretjem odstavku 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče na tožnikov predlog odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank (drugi odstavek 32. člena ZUS-1). Tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka predlaga tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno (tretji odstavek 32. člena ZUS-1).

17. Temeljni vsebinski pogoj za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 je nastanek težko popravljive škode. Glede na ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS gre za tako škodo, če je ta resna in tožniku neposredno preti, začasno odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta oziroma s predlagano ureditvijo stanja. Škoda mora biti konkretizirana v smislu določenih, realno izkazanih posledic, ki izvirajo iz spornega pravnega razmerja, hkrati pa mora tožnik izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva.1

18. V obravnavani zadevi je tožnik zahteval izdajo ureditvene začasne odredbe po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1. V zahtevi je navajal, da odreditev odklopa objekta iz komunalne opreme, ob dejstvu, da ima objekt uporabno dovoljenje, zanj pomeni nastanek težko popravljive škode, saj je onemogočena ustrezna raba objekta, kakor tudi vzdrževanje njene okolice, ki zlasti potrebuje vodo, pa tudi električno oskrbo.

19. Po presoji sodišča so neutemeljene tožbene navedbe glede nastanka težko popravljive škode. Dejstvo je, da se izpodbijana odločba glasi na odstranitev prizidka, v zvezi s čemer je bilo med drugim odločeno, da se za nedovoljen objekt iz 1. točke prepovedana naslednja dejanja: izvedba komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo (1. alineja 3. točke izreka izpodbijane odločbe). Tožnik želi z začasno odredbo doseči, da se dovoli priključitev stanovanjsko - kmetijskega objekta na predpisano komunalno infrastrukturo (voda, elektrika, cesta, kanalizacija), v skladu z izdanim uporabnim dovoljenjem. Prepoved izvedbe komunalnih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo je posledica, ki izvira iz same odločbe. Glede na to, da tožnik ne zatrjuje, da v objektu prebiva, pa tega ni mogoče šteti kot resno oziroma težko popravljivo škodo. Za navedbe glede (materialne) škode, češ da mu je zaradi opustitve in nemožnosti delovanja namakalnih naprav in sistema, pomanjkanje vode in vlage hortikulturni sklop pričel propadati, se sušiti in celo odmirati, pa ne poda konkretiziranih navedb o sami višini, morebitnem dohodku oziroma dobičku, ki si ga s tega naslova obeta oz. škodi, ki mu pri tem nastaja. Dolžnost sodišča pa ni, da samo, brez ustreznih navedb, brska po dokazih, ki jih je stranka predložila ter ugotavljati možne razloge za nepopravljivo škodo, ki jo tožnik zatrjuje. Tožnik je namreč predložil strokovno mnenje z dne 11. 10. 2023, vendar pa relevantnih dejstev glede nastale škode ne zatrjuje. Zato se je zatrjevanje glede nastanka težko popravljive škode ostalo zgolj na ravni trditev. Propadanje hortikulturnega sklopa sodišče ne šteje za resno škodo v smislu pravnega standarda, ki ga je oblikovalo Vrhovno sodišče RS, po katerem mora biti škoda taka, da tožnika pomembno prizadene. Zgolj navajanje tožnika, da iz tega izhaja težko popravljiva škoda, ki je ni mogoče sanirati samo s plačilom odškodnine, ob dejstvu, da sporni objekt ni naslov tožnikovega prebivališča, ne dosegajo standarda resne škode oziroma težko popravljive.

20. Ker tožniku ni uspelo izkazati težko popravljive škode, katere nastanek bi bilo treba preprečiti, se sodišču ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem prizadetosti javne koristi. Ker tožnik tako ni izkazal zakonskih pogojev za izdajo začasne odredbe, je sodišče njegovo zahtevo zavrnilo.

1 Prim. npr. sklepa Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Up 179/2022 z dne 23. 11. 2022 in I Up 31/2020 z dne 25. 3. 2020.