Jedro

Dolžnik, ki v ugovoru trdi, da je račun reklamiral, ker je zaračunana cena presegala dogovorjeno, upnik pa računa tudi ni specificiral in je bil z delom v zamudi, bi moral te navedbe uveljavljati že v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Izvršilno sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši. Zato je, kot je bilo že zapisano, dolžnik pri ugovoru omejen na razloge, ki v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo. Dolžnik relevantnih razlogov ni navedel, zato je ugovor neutemeljen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 19.386,30 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, dne 02.06.2000, izdalo sklep o izvršbi, na podlagi pravnomočnega plačilnega naloga Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Pl 5/98 z dne 23.04.1998 (1. točka 2. odst. 17. člena v zvezi s 1. odst. 18. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal. Navedel je, da se je na podlagi povpraševanja in iskanja ponudb v zvezi s popravilom polprikolice odločil za upnika, zaradi bližine in ugodne cene. Upnik mu je po predhodnem ogledu dal predračun, ki je znašal okoli 2.500 DEM. Rok izdelave je bil dogovorjen za 15.01.1998 vendar upnik z delom na prikolici ni končal. Po večkratnem ogledu je delo opustil. Zahteval je predplačilo 300.000,00 SIT, ki ga je dobil 05.02.1998, potem pa še 150.000,00 SIT. Z delom je zaključil 28.02.1998. Zamudil je 45 dni in mu s tem povzročil izpad dohodka v višini cca 2 miljona. Takoj po prejemu fakture se je pritožil in ugovarjal, upnik pa mu je zagrozil s tožbo. Zahteval je specifikacijo računa, a odgovora ni dobil. Z opravljenim delom ni zadovoljen in meni, da upnik dogovorjene cene ne bi smel dvigniti za 300 %. Sodišče prve stopnje je v skladu s 57. členom ZIZ upnika pozvalo, da na ugovor dolžnika odgovori in ga pri tem opozorilo na posledice po 1. odst. 58. člena ZIZ. Upnik je na ugovor pravočasno odgovoril. Navedel je, da dolžnik zoper plačilni nalog ni ugovarjal in da so tudi sicer ugovorne navedbe neutemeljene. Priglasil je stroške, ki so mu nastali ob vložitvi odgovora na ugovor. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Vendar pa je dolžnik pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova omejen na razloge, ki preprečujejo izvršbo (1. odst. 55. člena ZIZ). Dolžnik, ki v ugovoru trdi, da je račun reklamiral, ker je zaračunana cena presegala dogovorjeno, da upnik računa ni specificiral in je bil z delom v zamudi, bi moral navedeno uveljavljati že v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov t.j. pravnomočen plačilni nalog Okrajnega sodišča na Vrhniki opr. št. Pl 5/98 z dne 23.04.1998. Enako velja tudi za plačili 300.000,00 SIT in 150.000,00 SIT, ki sta bili potrditvah dolžnika izvršeni predno je bil plačilni nalog izdan (prim. 8. točko 1. odst. 55. člena ZIZ). Glede na to, da izvršilno sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov, le še prisilno izvrši je, kot je bilo že zapisano, dolžnik pri ugovoru omejen na razloge, ki v smislu 1. odst. 55. člena ZIZ preprečujejo izvršbo. Takih razlogov pa dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ni navedel. Zato je ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ). Glede na to, da ob preizkusu izpodbijanega sklepa, sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 55. člena ZIZ in 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju - ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Po določbi 5. odst. 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Sodišče druge stopnje je v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) upniku kot potrebne priznalo: stroške za sestavo odgovora na ugovor v višini 150 točk (5. odst. tar. št. 21 O.T.), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT in obračunanem 19 % DDV znaša 16.065,00 SIT (13.500,00 SIT + 2.565,00 SIT = 16.065,00 SIT), administrativne stroške v višini 2 % od skupne cene storitve, kar znaša 321,30 SIT, saj višine dejanskih stroškov upnik ni izkazal (2. odst. 15. člena O.T.) ter stroške sodne takse v višini 3.000,00 SIT (3. in 5. odst. tar. št. 1 ZST), skupaj 19.386,30 SIT. Kot potrebnih za izvršbo pa upniku ni priznalo stroškov konference s stranko, saj so ti že vsebovani v nagradi odvetniku za sestavo odgovora na ugovor in pa 19 % DDV od administrativnih stroškov, saj se 19 % DDV obračunava in plačuje le od vrednosti opravljenih odvetniških storitev, ne pa tudi od vrednosti materialnih stroškov.