29. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d. o. o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata 20. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 1096/2003 z dne 8. 9. 2005 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Pg 11/01 z dne 15. 5. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je obdržalo v veljavi sklep o izvršbi, s katerim je bilo pritožnici (v gospodarskem sporu toženki) naloženo plačilo zneska 1.865.521,50 SIT. Ugotovilo je, da je tožnica z izdelavo načrta preureditve in eventualne pocenitve obstoječih zavarovanj pritožnice in z njegovimi dopolnitvami izpolnila svoje obveznosti po pogodbi, sklenjeni med pravdnima strankama. Zato je upravičena do plačila. Ugotovilo je tudi, da pritožnica načrtu in priloženi ponudbi druge zavarovalnice ni oporekala. Pritožbo pritožnice je Višje sodišče zavrnilo. Pritrdilo je sodišču prve stopnje, da iz pogodbe ne izhaja obveznost izdelati tak načrt, s katerim bi pritožnica dosegla pocenitev zavarovanj pri svoji dotedanji zavarovalnici. Pojasnilo je tudi, da pritožnica ni niti zatrjevala niti dokazala, da na podlagi predloženega načrta in ponudbe ni mogoče doseči pocenitve zavarovanj.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi navaja, da je odločitev sodišča napačna, ker ji je naložilo plačilo na podlagi neopravljene storitve, s tem pa tožnici priznalo več pravic kot bi ji jih lahko na podlagi opravljenega dela. Odločitev naj bi temeljila na napačni domnevi, da je kljub neustreznemu načrtu tožnica izpolnila namen pogodbe (pocenitev zavarovanj). S stališčem, da pritožnica ni zatrjevala, da je priložena ponudba (druge) zavarovalnice neustrezna, in da tudi ni dokazala, da je izdelan načrt pomanjkljiv, naj bi sodišče pritožnico neenako obravnavalo. Ob tem naj bi sodišče sledilo vsem navedbam in dokazom tožnice, za navedbe in dokaze pritožnice pa naj bi uporabilo drugačne kriterije. Zatrjuje kršitev 2., 14. in 22. člena Ustave.

B.

3.Ocena sodišča o tem, ali sta v obravnavanem primeru pravdni stranki dosegli namen sklenjene pogodbe, in s tem povezana ocena ustreznosti izdelanega načrta in priložene ponudbe druge zavarovalnice, pomeni po vsebini le vprašanje pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in pravilnosti pravne ocene sodišča. Zato z navedbami, ki pomenijo nestrinjanje s to odločitvijo, ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ker 2. člen Ustave neposredno ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), se nanj za utemeljevanje ustavne pritožbe prav tako ni mogoče sklicevati.

4.Z vidika pravice iz 22. člena Ustave (ki je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave) bi lahko bili pomembni očitki, da je sodišče navedbe in dokaze pravdnih strank presojalo po različnih kriterijih in ju tako neenako obravnavalo. Vendar so očitki neutemeljeni. Z vidika te pravice je pomembno, ali je sodišče pritožnico obravnavalo na način, ki je ne postavlja v neenakopraven položaj nasproti tožeči stranki, ali je pri tem pritožnici zagotovilo pošten dokazni postopek oziroma v njem enakopraven položaj in ali je spoštovalo načelo kontradiktornosti, med drugim tudi s tem, da se je opredelilo do pritožničinih navedb, ki so bile za odločitev bistvenega pomena. Pritožnica ni navedla nobenih okoliščin ali razlogov, ki bi izkazovali, da jo je sodišče prve stopnje neenako obravnavalo v razmerju do tožeče stranke, očitek, da je sodišče za njene trditve in dokaze uporabilo drugačne kriterije, pa je presplošen.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić