Jedro

Ni podana neposredna povezava med morebitno ugotovitvijo ničnosti skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke in tem, da bi imeli pritožnici od tega kakšno pravno korist (npr. večji delež pri toženki). Obstoji zgolj oddaljena hipotetična možnost, da bi po poplačilu vseh toženkinih obveznosti ostal najprej preostanek stečajne mase pri toženki, ki bi postal del stečajne mase prve tožnice, in potem po poplačilu vseh prvo tožničinih obveznosti ostal preostanek stečajne mase pri prvi tožnici, iz katere bi se potem poplačali pritožnici, kar pa je izrazito ekonomski in ne pravni interes ter tako ugotovitvena tožba ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom umik tožbe prve tožnice vzelo na znanje in postopek v tem delu ustavilo (1. točka izreka). Nadalje je zavrglo tožbo druge in tretje tožnice (2. točka izreka) ter tožnicam v korist toženke naložilo plačilo pravdnih stroškov v višini 756,96 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (3. točka izreka).

2. Druga in tretja tožnica sta se zoper sklep v delu, s katerim je bila njuna tožba zavržena (2. točka izreka), in v delu, s katerim je bilo tožnicam naloženo plačilo pravdnih stroškov (3. točka izreka), pravočasno pritožili iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. ZPP. Predlagali sta, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi.

3. Pritožba druge in tretje tožnice je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnici v pritožbi ponavljata svoje navedbe, ki sta jih podali med postopkom pred sodiščem na prvi stopnji, in sicer, da imata pravni interes za ugotovitev ničnosti skupščinskih sklepov o povečanju osnovnega kapitala toženke. Pritožbeno sodišče v celoti sledi razlogom sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa, saj je le-to med drugim pravilno zaključilo, da je interes, ki ga zatrjujeta pritožnici, ekonomski in torej ne pravni, ki se do konca glavne obravnave zahteva za vložitev ugotovitvene tožbe. Uspeh v ugotovitveni pravdi mora stranki omogočiti uveljavljanje kakšne njene pravice ali koristi, le-te pa ne predstavlja morebitni večji ali manjši preostanek stečajne mase najprej toženke in potem še prve tožnice, kot to zmotno razumeta pritožnici. Pritožnici namreč ne zatrjujeta, da bi se z ničnostjo skupščinskih sklepov povečal njun vložek v toženki, saj nista njeni družbenici, pač pa bi se povečal zgolj delež prve tožnice (katere delničarki sta pritožnici), ki pa je tožbo umaknila. Ni podana neposredna povezava med morebitno ugotovitvijo ničnosti skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala toženke in tem, da bi imeli pritožnici od tega kakšno pravno korist (npr. večji delež pri toženki). Obstoji zgolj oddaljena hipotetična možnost, da bi po poplačilu vseh toženkinih obveznosti ostal najprej preostanek stečajne mase pri toženki, ki bi postal del stečajne mase prve tožnice, in potem po poplačilu vseh prvo tožničinih obveznosti ostal preostanek stečajne mase pri prvi tožnici, iz katere bi se potem poplačali pritožnici, kar pa je izrazito ekonomski in ne pravni interes ter tako ugotovitvena tožba ni dovoljena. Zatrjevanje pritožnic o obsegu neunovčene stečajne mase toženke spričo zgoraj obrazloženega ni relevantno, kot tudi ne šele pritožbi priložena dokazila, ki se nanašajo na premoženje in obveznosti prvotožeče stranke. Ta dokazila pa so tudi sicer pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče po prvem odstavku 337. člena ZPP ni smelo presojati, ker pritožnici nista verjetno izkazali, da jih brez svoje krivde nista mogli predlagati že v postopku na prvi stopnji.

6. Pritožnici sta pritožbo zoper odločitev prvostopenjskega sodišča o stroških postopka temeljili na lastnem uspehu v pritožbi in posledično spremenjeni odločitvi o stroških glede na celoten uspeh postopka. Ker sta bili s pritožbo proti prvostopenjskemu sklepu v celoti neuspešni, drugih razlogov pa nista navajali, je potrebno pritrditi odločitvi prvostopenjskega sodišča tudi glede pravdnih stroškov.

7. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), saj pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).