Jedro

Ob takšnem sodno izvedenskem mnenju, ko se torej na podlagi konkretne medicinske dokumentacije v relevantnem obdobju poudarja poslabševanje tožničinega psihofizičnega stanja in že invalidska komisija II. stopnje v mnenju z dne 10. 10. 2013 ugotavlja, da je zadnjem letu prišlo do poglabljanja depresije in negativnega vpliva na telesno stanje, ob tem je tudi funkcija gibal tako zmanjšana, da je za pridobitno delo nezmožna, hkrati pa tožnici ob ambulantnem zdravljenju ni mogoče očitati pomanjkanja diagnostike in hospitalne obravnave, ni mogoče povsem izključiti, da do popolne izgube delovne zmožnosti, torej I. kategorije invalidnosti ni prišlo pred 10. 10. 2013 oziroma že v letu 2012, niti da pred nastankom I. kategorije invalidnosti ni nastopila II. kategorija invalidnosti, tako da ni bila zmožna za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbo1 na odpravo odločb št. ... z dne 3. 12. 2014 in št. ... z dne 28. 7. 2014 ter priznanje pravice do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnica. Ne strinja se z ugotovljenim datumom nastanka invalidnosti, saj je invalidnost I. kategorije nastala že prej. Kot datum nastanka invalidnosti I. kategorije je bil določen datum pregleda na invalidski komisiji II. stopnje. Sprašuje se, kako bi bil določen datum, če bi jo invalidska komisija pregledala že pred tem. V tem primeru bi tudi do invalidnosti I. kategorije prišlo že prej. Sodišče je zaslišalo sodnega izvedenca medicine dela, vendar ni pojasnil, kdaj je zaradi depresije prišlo do izrazito negativnega vpliva na telesno stanje, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Predlaga spremembo oziroma podredno razveljavitev sodbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena v zvezi z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)2 pritožbeno sodišče ugotavlja, da je zaradi zmotne materialnopravne presoje in posledične pomanjkljivosti postopka, ostalo dejansko stanje nepopolno razčiščeno.

Predmet presoje

5. Predmet presoje tega socialnega spora je pravilnost in zakonitost odločb toženca o razvrstitvi tožnice v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 10. 10. 2013 dalje in zavrnitvi pravice do invalidske pokojnine. Invalidski komisiji I. in II. stopnje sta v predsodnem upravnem postopku skladno ocenili, da tožnica ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela. Popolna nezmožnost za delo je podana od 10. 10. 2013, ko je bila v socialnem sporu zaradi izpodbojne tožbe zoper dokončno odločbo z dne 12. 12. 2011 o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti od 20. 6. 2011 dalje3, izdano v predhodnem invalidskem postopku, osebno pregledana na invalidski komisiji II. stopnje. Vendar ji pravica do invalidske pokojnine ni bila priznana, ker glede na datum nastanka invalidnosti I. kategorije 10. 10. 2013 z dopolnjeno pokojninsko dobo 10 let, 11 mesecev in 24 dni ni izpolnila pogoja gostote dobe. Za priznanje pravice do invalidske pokojnine bi morala ob takšnem datumu nastanka I. kategorije invalidnosti dopolniti 11 let pokojninske dobe. V obravnavanem primeru je zato sporen datum nastanka invalidnosti I. kategorije.

6. Enako, torej da je invalidnost I. kategorije pri tožnici nastala šele 10. 10. 2013, je z izpodbijano zavrnilno sodbo zaključilo tudi sodišče prve stopnje. Vendar je takšen zaključek, kljub izvedbi dokaza s sodno medicinskim izvedenstvom, kot bo obrazloženo v nadaljevanju tega sklepa, najmanj preuranjen.

Materialnopravno izhodišče za pritožbeno rešitev zadeve

7. Glede na datum vložitve predloga za priznanje novih pravic iz invalidskega zavarovanja,4 pravno podlago za pritožbeno rešitev zadeve predstavlja Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju (ZPIZ-2).5 Uživalci pravic na podlagi preostale delovne zmožnosti (II. in III. kategorije invalidnosti) po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1),6 pridobijo pravice po ZPIZ-2 le v primeru poslabšanja že ugotovljene invalidnosti ali nastanka nove invalidnosti. Ob podani invalidnosti, kot jo definira 63. člena ZPIZ-2, je potrebno ugotoviti tudi datum njenega nastanka. Datum nastanka invalidnosti je strokovno medicinsko vprašanje, ki se ugotovi na podlagi razpoložljive medicinske dokumetacije. V kolikor ga na tej podlagi ni mogoče opredeliti, se v praksi toženca kot datum invalidnosti opredeli datum pregleda pri invalidski komisiji. Invalidnost torej nastane (najkasneje) takrat, ko se invalidska komisija neposredno seznani s stanjem zavarovanca oziroma njegovo invalidnostjo. Datum nastanka invalidnosti je relevanten zlasti za priznavanje pravic na temelju ugotovljene invalidnosti.

8. Po 41. členu v zvezi z 2. alinejo 42. člena ZPIZ-2 pridobi pravico do invalidske pokojnine med drugim zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost I. kategorije, in zavarovanec, pri katerem je nastala invalidnost II. kategorije in ni zmožen za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, ta pa mu ni zagotovljena, ker je star nad 50 let, ko gre za posledice poškodbe zunaj dela ali bolezni, pod pogojem, da je ob nastanku invalidnosti dopolnil pokojninsko dobo, ki pokriva najmanj tretjino obdobja od dopolnjenega 20. leta starosti do nastanka invalidnosti, šteto delovna leta kot polna leta. I. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti (1. alineja 2. odstvaka 63. člena ZPIZ-2). II. kategorija invalidnosti pa je podana, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več (2. alineja 2. odstvaka 63. člena ZPIZ-2).

9. Navedena pravna podlaga za konkreten primer, ko je tožnica rojena 28. 1. 1960 ob dopolnjeni pokojninski dobi, pomeni, da bi pravico do invalidske pokojnine pridobila v primeru, če bi I. kategorija invalidnosti nastala že v letu 2012. V tem primeru bi namreč pogoj gostote dobe znašal 10,6 let. Enako velja, če bi pred nastankom I. kategorije invalidnosti v letu 2012, glede na to, da je tožnica od 20. 6. 2011 dalje invalid III. kategorije, nastopila II. kategorija invalidnosti, tako da ne bi bila zmožna za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije. Ali je pri tožnici do I. kategorije invalidnosti prišlo že v letu 2012, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo prepričljivo izključeno. Ali je pri njej pred nastankom I. kategorije invalidnosti nastopila II. kategorija invalidnosti, tako da ni bila zmožna za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije, pa ni bilo niti razčiščevano. V okoliščinah konkretnega primera, ko sta pri tožnici v ospredju psihično stanje in stanje gibal in sta psiho fizični stanji med seboj povezani, kot datum nastanka invalidnosti I. kategorije pa je bil ugotovljen datum pregleda na invalidski komisiji II. stopnje, je po stališču pritožbenega sodišča, potrebno upoštevati dolgotrajnost in naravo bolezni, ki s številnimi simptomi vpliva tudi na telesno stanje, in se je pri tožnici v relevantnem obdobju poslabševala.

Dejanske okoliščine konkretnega primera

10. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje v zvezi z datumom nastanka invalidnosti I. kategorije razčiščevalo s Komisijo za fakultetna izvedenska mnenja fakultete A. v B. (v nadaljevanju Komisija), ki je potrdila mnenje invalidske komisije. V sestavi izvedencev C.C., specialista medicine dela in D.D., specialistke psihiatrije je Komisija ocenila, da je pri tožnici od 10. 10. 2013 dalje zaradi posledic bolezni podana I. kategorija invalidnosti, ker ni več zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela. Pred tem je bila od 20. 6. 2011 zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti z omejitvami v polnem delovnem času. Zaradi poglabljanja depresivne simptomatike in zmanjšanja funkcije gibal od pregleda na invalidski komisiji 10. 10. 2013 preostala delovna zmožnost ni več prisotna. V zadnjem letu je prišlo do poglabljanja depresije in negativnega vpliva na telesno stanje (hujšanje), ob tem je tudi funkcija gibal tako zmanjšana, da je za pridobitno delo nezmožna. Komisija je pojasnila, da iz zdravstvene dokumentacije iz let 2011 do 2013 ni mogoče oceniti pridobitne nezmožnosti. Menila je, da psihiatrična ocena 15. 12. 2010 nima narave dokončnosti, saj je potrebno duševno stanje slediti v določenem daljšem časovnem obdobju. Sicer pa niso bile izčrpane vse možnosti psihoterapevtskega vodenja, diagnostika je pomanjkljiva in tudi ni bila ustrezno psihološko ocenjena. Rezultate pregleda 10. 10. 2013 je potrebno s psihiatričnega vidika po mnenju Komisije razumeti v smislu dokončne argumentacije za invalidsko upokojitev zaradi komorbidnosti s telesnim stanjem, ki je zaradi kronične bolečine in objektivnih telesnih omejitev predstavljalo pomemben in kroničen stresor. Brez telesne komorbidnosti ugotovljeno stanje motnje razpoloženja in psihoorganske komponente ne bi zadostovalo za invalidsko upokojitev.

11. V pisnem dopolnilnem mnenju je Komisija utemeljevala, da tožnica pred 10. 10. 2013 z medicinsko dokumentacijo ne izkazuje, da bi bila hospitalno intenzivno in celostno psihiatrično zdravljena in ni dostopnih jasnih diferencialno diagnostičnih postopkov, ki bi ovrednotili njeno duševno funkcionalnost. Pojasnila je, da dinamika, opisana v izvidih psihiatra z dne 15. 12. 2010, ki diagnosticira organsko razpoloženjsko afektivno motnjo in ponavljajočo se depresivno motnjo, z dne 9. 11. 2011 o poslabševanju stanja, z dne 30. 5. 2012, ki navaja progresijo psiho organskih sprememb, in z dne 25. 3. 2015, iz katerega izhaja, da je ob kronični bolečini zmanjšana funkcija koncentracije in kognicije, kaže na poslabšanje duševnega stanja hkrati s somatskim poslabševanjem. Pri tako podanem mnenju je specialist medicine dela vztrajal tudi na zaslišanju, med tem ko specialistka psihiatrije ni bila zaslišana.

12. Ob takšnem sodno izvedenskem mnenju, ko se torej na podlagi konkretne medicinske dokumentacije v relevantnem obdobju poudarja poslabševanje tožničinega psihofizičnega stanja in že invalidska komisija II. stopnje v mnenju z dne 10. 10. 2013 ugotavlja, da je zadnjem letu prišlo do poglabljanja depresije in negativnega vpliva na telesno stanje, ob tem je tudi funkcija gibal tako zmanjšana, da je za pridobitno delo nezmožna, hkrati pa tožnici ob ambulantnem zdravljenju ni mogoče očitati pomanjkanja diagnostike in hospitalne obravnave, ni mogoče povsem izključiti, da do popolne izgube delovne zmožnosti, torej I. kategorije invalidnosti ni prišlo pred 10. 10. 2013 oziroma že v letu 2012, niti da pred nastankom I. kategorije invalidnosti ni nastopila II. kategorija invalidnosti, tako da ni bila zmožna za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije.

Odločitev pritožbenega sodišča

13. Iz vseh predhodno navedenih razlogov je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijano sodbo na temelju 355. člena ZPP razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

14. V ponovljenem sojenju bo potrebno dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri in torej ugotoviti, ali je pri tožnici do popolne izgube delovne zmožnosti prišlo pred 10. 10. 2013 oziroma že v letu 2012, oziroma ali pred nastankom I. kategorije invalidnosti ni nastopila II. kategorija invalidnosti, tako da ni bila zmožna za drugo delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj štiri ure dnevno brez poklicne rehabilitacije. V ta namen bo potrebno v zvezi s poslabšanjem psihofizičnega stanja, poglabljanjem depresije in povezavo psiho fizičnega stanja, pridobiti dopolnilno izvedensko mnenje psihiatrinje, ki je sodelovala pri izdelavi izvedenskega mnenja, oziroma jo zaslišati, tako da se bo med drugim jasno in natančno opredelila do razpoložljive medicinske dokumentacije, predvsem pa do izvidov psihiatra z dne 9. 11. 2011, 18. 1. 2012, 30. 5. 2012 in 10. 10. 2012, in o navedenem zaslišati tožničinega lečečega psihiatra. Šele po dopolnitvi postopka v nakazani smeri in izvedbi morebitnih drugih dokazov, relevantnih za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega zdravstvenega stanja, ter obstoja ali neobstoja I. oziroma II. kategorije v relevantnem obdobju, bo mogoče ponovno presojati pravilnost in zakonitost izpodbijanih upravnih odločb ter odločati o utemeljenosti ali neutemeljenosti vtoževane pravice do invalidske pokojnine.

1 Pravilno se zavrne tožbeni zahtevek, ne pa tožba. 2 Ur. l. RS, št. 73/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 S pravnomočno sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. XII Ps 24/2012 z dne 8. 1. 2014 je bil zavrnjen tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca z dne 22. 8. 2011 in z dne 12. 12. 2011 ter razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s priznanjem pravice do invalidske pokojnine. 4 Predlog je bil vložen 13. 1. 2014. 5 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 106/1999 s spremembami.