Jedro

Sodišče o dopustnosti naknadnega sosporništva na aktivni strani ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej, sicer pa nadaljuje postopek (tudi) z novim tožnikom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice, da ji toženka plača 153.521,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 11. 2012 dalje do plačila (točka I izreka). Odločilo je še, da je tožnica toženki dolžna povrniti 3.226,90 EUR pravdnih stroškov s pripadki (točka II izreka).

2. Pritožbo vlaga tožnica. Meni, da je odločitev nepravilna. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa njeno spremembo tako, da bo tožba zavržena, tožnici pa ne bodo naloženi stroški postopka, saj niso bili povzročeni z njene strani.

Navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje, če je menilo, da ni podana tožničina aktivna legitimacija, o tem odločiti kot o predhodnem vprašanju ter tožbo zavreči. Ne glede na to meni, da so izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za spremembo tožnika. Tožnici se lahko pridruži nov tožnik, ki mora prevzeti pravdo v tistem stanju v katerem je, ko vstopi vanjo. Privolitev toženke ni potrebna. V konkretnem primeru zato ne gre za spremembo tožbe, ampak za naknadno sosporništvo (II Ips 371/2008).

Sodišče prve stopnje je na prvem in drugem naroku ugotavljalo aktivno legitimacijo A. A. Nato je nadaljevalo postopek na način, da je na naroke vabilo samo še njega, tožnice pa ne. Takšno ravnanje kaže, da je dopustilo naknadno sosporništvo. Sodba zato ni razumljiva in je v nasprotju z ravnanjem sodišča v tem postopku.

Tožnica je bila prikrajšana za sodelovanje v postopku, vabljena ni bila niti na en razpisan narok, na katerem so se izvajali dokazi. Sodišče je tožnico s potekom postopka seznanilo šele z dopisom dne 4. 6. 2015, ko ji je poslalo vabilo na obravnavo in vse pripravljalne vloge ter zapisnike s predhodnih obravnav. Prebrani in pregledani dokazi na obravnavi, ki je bila opravljena 30. 6. 2015 (ki je edina, na katero je bila tožnica vabljena), ne more nadomestiti tožničine pravice do sodelovanja na obravnavah, do zasliševanja prič in predlaganja novih dokazov. S tem je bila storjena kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker se je postopka udeleževal kot tožnik nekdo, za katerega je sodišče samo ocenilo, da ne more biti pravdna stranka – torej prevzemnik terjatve, je storilo tudi kršitev po 11. točki 339. člena ZPP.

Odločitev o stroških postopka je nepravilna v delu, ko je sodišče tožnici naložilo stroške za narok v višini 1.250,40 EUR ter pripadajoči 22 % DDV. Na narok sploh ni bila vabljena.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila. Meni, da je neutemeljena in predlaga njeno zavrnitev. Opozarja še, da je po nepreverjenih podatkih zoper njo s strani A. A. ponovno vložena tožba. Zaradi ugovora litispendence v morebitni novi pravdi in dejstva, da je sodišče v tem postopku že izvedlo vse potrebne dokaze, bi se celo strinjala, da sodišče v tem postopku o zahtevku meritorno odloči. Stroškov ne priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Na kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak le na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Pritožnica bi jo zato morala uveljavljati takoj, ko je bilo to mogoče, saj je sicer neupoštevna (286.b člen ZPP). V konkretnem primeru bi to lahko (in morala) storiti najkasneje na obravnavi dne 30. 6. 2015. Takrat je namreč že bila seznanjena z dejstvom, da je sodišče na predhodne naroke vabilo zgolj A. A. in da je na teh narokih izvajalo dokaze. Z branjem izpovedi zaslišanih prič pa je pritožnica celo izrecno soglašala. Očitek, da je sodišče prve stopnje poseglo v pravico pritožnice do obravnavanja in sodelovanja v postopku, je zato neupošteven. Do tega, ali je tudi vsebinsko utemeljen, se zato pritožbeno sodišče ne opredeljuje.

6. Sodišče s tem, ko je (dejansko) dopustilo, da se je postopka udeleževal A. A., ni storilo kršitve po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Kršitve postopka iz te točke se namreč nanašajo na primere, ko je bil postopek voden s stranko, ki ni imela sposobnosti biti stranka; ki je bila procesno nesposobna; ko pravna oseba ali procesno nesposobna stranka ni bila pravilno zastopana in nekatere druge. V konkretnem primeru do tega ni prišlo že zato, ker A. A. ni stranka tega postopka. Pritožnica pa tudi sicer zmotno enači ugotovitev sodišča prve stopnje, da v tej zadevi niso izpolnjeni pogoji, da se tožnici pridruži nov tožnik (191. člen ZPP) oziroma da v postopek vstopi namesto nje (190. člen ZPP), z (ne)obstojem sposobnosti biti stranka.

7. Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje pritožnici, da je ravnanje sodišča prve stopnje, ki je A. A. dopuščalo, da se je udeleževal postopka, kazalo na njegovo presojo, da so pogoji po drugem odstavku 191. člena ZPP izpolnjeni.(1) Vendar pa takšno ravnanje, ob upoštevanju, da je sodišče prve stopnje kasneje presodilo, da pogoji za vstop novega tožnika v postopek niso izpolnjeni, lahko predstavlja kvečjemu relativno bistveno kršitev postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki pa na zakonitost in pravilnost konkretne odločitve (torej odločitve o zahtevku pritožnice) ni vplivala. Ta bi bila, kot bo podrobneje razvidno iz razlogov v nadaljevanju, v vsakem primeru enaka.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da tožnica ni stvarno legitimirana za uveljavljanje zahtevka zoper toženko. Terjatev za plačilo zneska 153.521,50 EUR s pripadki je namreč že pred vložitvijo tožbe, s pogodbo o odstopu terjatve, odstopila prevzemniku A. A.(2) Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo, pravilna.

9. Ker v konkretnem primeru ne gre za pomanjkanje procesne legitimacije (tožnica je v tožbi trdila, da toženka dolguje njej in je tudi izpolnitev zahtevala v svojo korist), ampak za pomanjkanje stvarne legitimacije, je pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče tožbo zavreči, neutemeljen.

10. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji po 191. členu ZPP, da se tožnici pridruži nov tožnik. Ker tožnica od toženke ni (več) upravičena terjati plačila zneska 153.521,50 EUR, saj je to terjatev odstopila A. A., potem z njim ni v nikakršni pravni skupnosti, niti ne gre za njuno skupno terjatev. Prav tako ne gre za primer, ko bi se njuna pravica opirala na isto dejansko in pravno podlago (materialno sosporništvo). Ker gre za isto terjatev, ne gre niti za formalno sosporništvo. V zvezi s tem je neutemeljeno sklicevanje pritožnice na odločbo VS RS II Ips 371/2008, saj so bili v tej zadevi pogoji iz prvega odstavka 191. člena ZPP, za razliko od obravnavane, izpolnjeni. Položaja, ko je tožbo vložila napačna oseba, zato tožnica in prevzemnik terjatve na predlagani način ne moreta rešiti.

11. Pravilna je tudi stroškovna odločitev. Tožnica je v postopku v celoti propadla, zato je na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP toženki dolžna povrniti njene pravdne stroške. Ti stroški pa vključujejo tudi nagrado za narok po tar. št. 3102 Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) v višini 1.250,40 EUR (1.042 EUR x 1,2). Ker število opravljenih narokov na višino te nagrade ne vpliva,(3) je v pogledu pritožnice nerelevantno, da je bilo narokov sicer več. Da je bil v zvezi z obravnavo njenega tožbenega zahtevka (en) narok opravljen, pa v pritožbi priznava celo sama, ko navaja, da je prejela vabilo na obravnavo dne 30. 6. 2015. 12. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP sodbo potrdilo.

13. O pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, saj jih pravdni stranki nista priglasili.

14. Zgolj v opozorilo sodišču prve stopnje pa pritožbeno sodišče dodaja, da bo moralo, saj pogoji po prvem odstavku 191. člena ZPP, da se tožnici pridruži nov tožnik, niso bili izpolnjeni, tožbo A. A. (z zahtevkom na list. št. 127) obravnavati posebej, razen če bi slednji izrazil drugačno voljo.

Op. št. (1): Sodišče o dopustnosti naknadnega sosporništva na aktivni strani namreč ni dolžno odločiti s sklepom. Če meni, da predpisani pogoji po drugem odstavku 191. člena ZPP niso izpolnjeni, zadevo razdruži in tožbo novega tožnika obravnava posebej (tretji odstavek 300. člena ZPP), sicer pa nadaljuje postopek (tudi) z novim tožnikom (VSL I Cp 3142/2015).

Op. št. (2): Tožba v tej zadevi je bila vložena 21. 5. 2013, pogodba o odstopu terjatve pa je bila sklenjena 23. 10. 2012. Op. št. (3): Stranka ima ne glede na število opravljenih narokov pravico le do nagrade za en narok (II Ips 56/2011).