Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V postopku za izterjavo sodne takse je odmera takse z odločbo, če jo zahteva zavezanec, predhodno vprašanje, za rešitev katerega je pristojno sodišče.
Tožbi se ugodi. Odločba Glavnega urada Davčne uprave Republike Slovenije št. ...z dne ... se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.
Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika proti odločbi prvostopnega davčnega organa, s katero je le-ta tožniku naložil v plačilo redno sodno takso v znesku 7 500, 00 SIT in kazensko takso v znesku 3 750,00 SIT. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je prvostopni organ izdal odločbo na podlagi obvestila Upravnega sodišča, iz katerega izhaja, da tožnik kot tožnik in s tem taksni zavezanec v upravnem sporu kljub prejetemu nalogu ni plačal sodne takse za sklep sodišča v višini 500 točk. Iz obvestila še sledi, da je bil tožniku sklep sodišča vročen 24. 4. 2001. Po 4. členu Zakonu o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90 in Uradni list RS, št. 14/91 do 29/01 - v nadaljevanju: ZST) nastane taksna obveznost za sodno odločbo takrat, ko se stranki ali njenemu zastopniku vroči prepis odločbe. Tožnikova taksna obveznost je tako nastala z dnem vročitve odločbe, to je sklepa sodišča, dne 24. 4. 2001. Ker taks ni plačal niti po prejetem opominu, je odločitev organa prve stopnje pravilna. V zvezi s pritožbenimi navedbami pa tožena stranka še pojasnjuje, da je tožnik dolžan plačati sodno takso ne glede na uspeh postopka in da se v tej zvezi tudi ne more uspešno sklicevati na to, da sodišče ni imelo pooblastila za izdajo odločbe in da svoje funkcije ni izvršilo.
Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in smiselno predlaga njeno odpravo. Trdi, da določbe ZST predpostavljajo njegovo prisotnost pri sodnem dejanju. Tega mu sodišče ni omogočilo, kar je kršitev določb postopka. Prav tako mu ni poslalo opomina, da ni plačana taksa ob vložitvi vloge sodišču, kar je prav tako procesna kršitev. Vse nadaljnje aktivnosti sodišča so zato proti njegovi volji in jih ni dolžan plačati. Strinja se, da mora takso plačati ne glede na uspeh postopka, pač pa se ne strinja, da bi plačal takso, če sodišče ni imelo pooblastil ali svoje funkcije ni izvršilo. Da bi moral plačati storitev, ki ni bila opravljena, pa je nasprotno vsem civilizacijskim merilom. Razen, če se sodišče proglasi za socialnega podpiranca. Interpretacija tožene stranke zato ni pravilna, uradni osebi, ki sta jo opravili, pa sta nesposobni. Pristojno tožilstvo naj zato prevzame pregon oseb, ki so storile to kaznivo dejanje.
Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih zanjo. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.
Državno pravobranilstvo kot zastopnik javnega interesa udeležbe v postopku ni priglasilo.
Tožba je utemeljena.
V obravnavanem primeru je sporna višina sodne takse, ki je bila tožniku naložena v plačilo s prvostopno odločbo, izdano na podlagi 29. člena ZST. Tožnik je že v pritožbi zoper to odločbo navedel, da se z višino sodne takse ne strinja in da je svoje nestrinjanje izrazil že v postopku pred sodiščem. Če taksni zavezanec, ki se ne strinja z višino sodne takse, zahteva izdajo odločbe o odmeri takse, je po presoji sodišča v upravnem sporu zaradi izterjave sodne takse po 29. členu navedenega zakona, odmera sodne takse predhodno vprašanje, za rešitev katerega je po določbi 27. člena istega zakona pristojno sodišče. Glede na to bi morala tožena stranka pred odločitvijo o pritožbi razčistiti, ali je bil ta postopek pri sodišču izveden ali ne. Ker tožena stranka ni tako ravnala, je izpodbijana odločba nezakonita.
Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo zaradi bistvene kršitve določb postopka na podlagi 3. točke prvega odstavka 60.člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00) odpravilo in vrnilo toženi stranki, da v zadevi ponovno odloči.