Jedro

Skladno z ustaljeno sodno prakso se mora pravno upoštevna škoda kazati v drugih dobrinah, ne v sami realizaciji izvršbe, v konkretni zadevi pa glede na dolžničine trditve o prejemkih, ki ne dosegajo 76% minimalne plače ter zneska za preživljanje družinskega člana, niti realizacija izvršbe ne bo mogoča. Pri presoji (ne)sorazmernosti prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ni mogoče izolirano upoštevati le posamezne izvršilne zadeve, temveč je treba upoštevati tudi povezane izvršilne zadeve (vodilno in pristopne).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v 2. do 5. točki izreka ter tistem delu 6. točke izreka, ki se nanaša na pritožnika, potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 1916/2020 z dne 9. 9. 2020 popravi tako, da se prvi stavek I. točke izreka v celoti pravilno glasi: „Zaradi izterjave upnikove denarne terjatve na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. P 209/2018-II z dne 27. 8. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 359/2020 z dne 11. 5. 2020, in sicer“ (1. točka izreka sklepa), da se ugovor dolžnikov z dne 23. 9. 2020 zoper sklep o izvršbi I 1916/2020 z dne 9. 9. 2020 zavrne (2. točka izreka sklepa), da sta dolžnika dolžna upniku v roku 8 dni povrniti 224,00 EUR stroškov ugovornega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (3. točka izreka sklepa), da dolžnika sama krijeta stroške ugovornega postopka (4. točka izreka sklepa), da se predlog dolžnikov za odlog izvršbe zavrne (5. točka izreka sklepa) ter da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka po predlogu za odlog izvršbe (6. točka izreka sklepa).

2. Zoper 2. do 6. točko izreka (glede 6. točke v delu, ki se nanaša na pritožnika) se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta dolžnika. Kot bistveno navajata, da so se tekom posojilnega razmerja dogajala velika izkoriščanja in je bil izkoriščen slab in brezizhodnen položaj dolžnikov. Dolžnica je bila takrat brezposelna, samska in imela številne dolgove, tudi sedaj se preživlja iz meseca v mesec, prejema le pokojnino in socialno podporo, ki skupaj znašata 430,00 EUR in ni v delovnem razmerju. Preživlja tudi mladoletnega sina. Starši ji skoraj ne morejo nuditi pomoči, saj je tudi oče, drugi dolžnik, v velikih dolgovih. Drugi dolžnik se je v času sklenitve posojilne pogodbe znašel v hudi finančni stiski, zaradi česar je potreboval sredstva za osnovno preživljanje. Vse do danes se situacija pri njem ni spremenila. Prihrankov nimata. Finančne težave so ju prisilile v posojilno pogodbo z upnikom, ki je določil vsa pogodbena določila, dolžnika pa sta sprejela vsa določila. S tem sta zapadla še v hujše dolgove, posojila pogodba pa je bila oderuška, zato sta vložila tožbo za ugotovitev njene ničnosti, saj je upnik izkoristil stisko dolžnikov. Z nadaljevanjem izvršbe bi se bistveno poseglo v finančni in duševni položaj dolžnikov, še posebej bi bil izpostavljen dolžnik, saj je upnik predlagal kot sredstvo izvršbe tudi nepremičnino, ki dolžniku predstavlja dom. Glede na izkoriščanje upnika je nedopustno in nepravilno, da se dopusti, da se poplača iz edinega dolžnikovega premoženja. Dolžnik prejema 700,00 EUR pokojnine, s katero pokrije sprotne življenjske stroške, občasno pomaga tudi dolžnici, je nepreskrbljen. Upnik terja 3.372,88 EUR, medtem ko je stanovanje vredno veliko več. V tem ukrepu ni nobene sorazmernosti. Nepremičnina je dolžnikov dom, čeprav ima stalno prebivališče prijavljeno drugje. Dejstvo, kje ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče, ni odločilno za to, kje dejansko tudi biva. Sklicuje se na 8. člen EKČP in zadevo Vaskrsić proti Sloveniji. Dolžnik nima pogojev, da bi si uredil domovanje drugje. Prilaga izjavo gospe A. A., da v zadevni nepremičnini dejansko biva. Škoda upnika zaradi odloga niti približno ne bi dosegla ravni škode dolžnikov. Če bi dolžnika uspela izpodbiti posojilno pogodbo, obstaja bojazen, da bi bila z nasprotno izvršbo neuspešna, saj je upnik že spreminjal naslov in firmo in je težko izsledljiv. Priglašata pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja, da je ugovor zoper sklep o izvršbi sodišče zavrnilo kot neutemeljen iz razloga, ker je sodišče v sklepu o izvršbi res zapisalo napačno opravilno številko prvostopenjske sodbe, vendar gre za manjšo napako, ki je odpravljena s popravnim sklepom (1. točka izreka sklepa). Upnik je predlogu za izvršbo priložil izvršilni naslov s potrdilom o izvršljivosti. Dolžnika sta se z vročitvijo sklepa o izvršbi pravočasno seznanila, na podlagi katerega izvršilnega naslova je upnik vložil predlog za izvršbo in kaj zahteva. Izvršilno sodišče je v skladu z načelom stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov (sodbo). Dolžnik je torej na podlagi zgoraj citiranega izvršilnega naslova upniku dolžan plačati njegovo terjatev. Dolžnika pravno pomembnih dejstev, ki bi preprečevali izvršbo, v ugovoru ne navedeta. Predlog dolžnikov za odlog izvršbe pa je sodišče prve stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da dolžnica za svoje navedbe o višini dohodkov in preživljanju mladoletnega otroka ni predlagala nobenih dokazov. Glede na to, da od 1. 1. 2020 znaša minimalna plača 940,58 evrov bruto, je očitno, da izvršba na dolžničino pokojnino v višini 170,00 EUR skladno z omejitvami iz 102. člena ZIZ ni mogoča. Izvršba na prejemek iz naslova denarne socialne pomoči skladno z določbo 3. točke prvega odstavka 101. člena ZIZ prav tako ni dopustna. Iz navedenega izhaja, da na prejemke v zatrjevani višini izvršba ne bo uspešna, dolžnica pa zaradi izvršbe ne bo izgubila nobenih denarnih sredstev. Izvršba na prejemke, kot jih zatrjuje dolžnica, ni mogoča, iz tega pa sledi, da dolžnici zaradi predmetne izvršbe škoda ne more nastati. Glede navedb dolžnika B. B. sodišče ocenjuje, da dolžnik s pavšalnimi trditvami, da bi mu nastala nenadomestljiva škoda, saj bi izgubil svoje stanovanje, v katerem prebiva, ne more uspeti. Škoda, ki jo dolžnik navaja, je zgolj posledica realizacije izvršbe, ki sama zase ne predstavlja nenadomestljive škode, pred katero 71. člen ZIZ varuje dolžnika. Sodišče je preverilo, ali je izvršbo mogoče dovoliti iz razloga, ker dolžnik uveljavlja, da gre za njegov dom. Navedene določbe je mogoče uporabiti le v primerih, če so izpolnjeni temeljni pogoji iz četrtega odstavka 71. člena, to je, da je predmet izvršbe stanovanje ali stanovanjska hiša, ki je dolžnikov dom, in da je denarna terjatev, ki se izterjuje v izvršbi, očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. V kolikor so izpolnjeni zgoraj navedeni pogoji, lahko sodišče odloži izvršbo za obdobje do 6 mesecev in le enkrat v postopku. Domneva se, da je dolžnikov dom stanovanje ali stanovanjska hiša, kjer ima dolžnik prijavljeno stalno prebivališče (četrti odstavek 71. člena ZIZ). Sodišče ugotavlja, da iz vpogleda v evidenco e-prostor izhaja, da se nepremičnina z ID znakom X, ki je predmet izvršbe, nahaja v L. na naslovu Ulica 23. B. B. ima prijavljeno prebivališče na Ulica 10, M., zato je na dolžniku dokazno breme, da izkaže, da predmetna nepremičnina predstavlja dolžnikov dom. Dolžnik v zvezi s tem ni predlagal nobenih dokazov niti ni predložil mnenja CSD, zaradi česar ni mogoče ugotoviti, ali njegove navedbe držijo. Prav tako pa sodišče (še) ne more presojati (ne)sorazmernosti terjatev, saj v tem postopku še ni bila ugotovljena vrednost dolžnikove nepremičnine. Odločitev je pravilna.

7. Z navedbami o oderuški oziroma nični posojilni pogodbi dolžnika posredno izpodbijata izvršilni naslov, saj menita, da v pravdnem postopku na ugotovitev ničnosti neposredno izvršljivega notarskega zapisa neupravičeno nista uspela, posledično pa upniku tudi nista dolžna plačati izterjevanih pravdnih stroškov. Že sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov ter ga mora izvršiti, tako kot se glasi. Dolžnika tako v ugovornem postopku ne moreta izpodbijati resničnosti in višine izterjevane terjatve, zato so bile tako v ugovornem kot pritožbenem postopku pravno nepomembne trditve dolžnikov o tem, da je upnik izkoristil njun težek finančni položaj, zaradi česar sta z njim sklenila nično posojilno pogodbo, posledično pa bi v pravdnem postopku morala uspeti in ne bi bila dolžna kriti niti izterjevanih pravdnih stroškov. Sodišče prve stopnje je (tudi) iz navedenih razlogov pravilno zavrnilo ugovor dolžnikov zoper sklep o izvršbi.

8. Odlog na predlog dolžnika je v času odločanja sodišča prve stopnje urejal 71. člen ZIZ. Skladno s temi določbami je sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odložilo izvršbo, če: 1. je dolžnik izkazal za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku, če je dolžnik vložil enega od taksativno naštetih pravnih sredstev (prvi odstavek 71. člena ZIZ), 2. v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi, vendar najdlje za tri mesece in le enkrat (drugi odstavek 71. člena ZIZ), 3. pri izvršbi na stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je dolžnikov dom, zaradi izterjave denarne terjatve, ki je očitno nesorazmerna glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, če je dolžnik predložil ali je sodišču poslano obrazloženo mnenje centra za socialno delo, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, in sicer na nepremičnino najdlje za šest mesecev in le enkrat (četrti odstavek 71. člena ZIZ), 4. če so izpolnjeni ti pogoji in obstojijo posebne okoliščine, zaradi katerih bi bilo nadaljevanje izvršbe na nepremičnino očitno nesorazmerno glede na poseben položaj dolžnika, za primeren čas ne glede na omejitve iz prejšnjega odstavka (peti odstavek 71. člena ZIZ) in 5. če so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka tega člena, razen pogoja ogroženosti preživljanja dolžnika ali njegovih družinskih članov, najdalj za tri mesece in le enkrat (šesti odstavek 71. člena ZIZ).

9. Višje sodišče v celoti pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da prva dolžnica ni izkazala, da bi ji z izvršbo (zoper njo je bila dovoljena na sredstva pri organizacijah za plačilni promet in na stalne denarne prejemke) nastala nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda. Skladno z ustaljeno sodno prakso se mora pravno upoštevna škoda kazati v drugih dobrinah, niti ne v sami realizaciji izvršbe, v konkretni zadevi pa glede na dolžničine trditve o prejemkih, ki ne dosegajo niti 76% minimalne plače ter zneska za preživljanje družinskega člana (1. točka prvega odstavka 102. člena ZIZ, na denarno socialno pomoč pa izvršba sploh ni dopustna skladno s 3. točko prvega odstavka 101. člena ZIZ), niti realizacija izvršbe ne bo mogoča. 10. Sodišče prve stopnje je glede predloga drugega dolžnika za odlog izvršbe v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da dolžnik ni z ničemer izkazal, da gre pri sporni nepremičnini za njegov dom, saj na naslovu nepremičnine nima prijavljenega bivališča, ker temu ni tako, pa ne velja domneva, da gre za dolžnikov dom. Pritožbi dolžnik prilaga na roke napisano in podpisano izjavo A. A., da dolžnik prebiva na naslovu nepremičnine, vendar pa po presoji višjega sodišča te izjave ni mogoče oceniti kot verodostojne, saj dolžnik niti ni pojasni, kdo navedena oseba sploh je in iz kakšnega razloga bi le-ta zato sploh lahko potrdila, da dolžnik biva na naslovu nepremičnine. Tudi v pritožbenem postopku tako kot primarno višje sodišče ocenjuje, da dolžnik ni izkazal, da gre za izvršbo na njegov dom.

11. Tudi če bi šlo za dolžnikov dom, pa je v konkretnem primeru že iz podatkov za sporno nepremičnino v zemljiški knjigi in iz elektronskega vpisnika izvršilnih zadev razvidno, da je dana izvršilna zadeva pristopna k že začeti izvršbi VL 43948/2014, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, torej je že iz tega podatka razvidno, da se nepremičnina ne bo prodajala zgolj zaradi izterjave terjatve v obravnavani zadevi, temveč tudi terjatve 24.470,00 EUR s pripadki, vrednost nepremičnine pa je bila v vodilni izvršilni zadevi ugotovljena na 16.800,00 EUR. Pri presoji (ne)sorazmernosti prodaje nepremičnine, ki je dolžnikov dom, ni mogoče izolirano upoštevati le posamezne izvršilne zadeve, temveč tudi povezane izvršilne zadeve (vodilno in pristopne, tako sklep VSL III Ip 3236/2017), tudi sicer pa že pri izterjavi le terjatve iz te izvršilne zadeve 3.372,88 EUR ne gre za očitno nesorazmerje glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine. Po povedanem tudi iz navedenih razlogov ne gre za bistveno podobnost z zadevo Vaskrsić proti Sloveniji, s katero je višje sodišče seznanjeno.

12. Kot sklepno višje sodišče še dodaja, da so pravilni tudi razlogi sodišča prve stopnje, da dolžnika v predlogu za odlog nista navajala niti (drugih) posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe, saj nista navajala kratkotrajne, izjemne situacije, ki jima zgolj začasno onemogoča poplačilo terjatve.

13. Posebnih razlogov glede odločitve o stroških ugovornega postopka in o stroških predloga za odlog izvršbe dolžnika ne podajata, vendar pa so glede na pravilnost odločitve o ugovoru in predlogih za odlog izvršbe pravilne tudi stroškovne odločitve (peti in šesti odstavek 38. člena ZIZ).

14. Po povedanem pritožba ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Dolžnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni pripomogel k odločitvi na drugi stopnji in ne gre za potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).