Jedro

Sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti je bil vročen dolžnici, ker pošiljke sama ni dvignila, po zakonski domnevi iz četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Iz delovodne številke obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pošiljke sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti izhaja, da dolžnica pisma v roku 15-tih dni ni prevzela. Zato ji je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 16. 3. 2022, s podpisom vročevalca. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vendar pa glede na razloženo s pritožbenimi trditvami, da je bil navedeni sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti vročen na drugem naslovu drugi osebi, dolžnica ne more izpodbiti resničnosti vročilnice kot javne listine.

Dolžnica bi morala ravnati tudi v skladu z 18. členom ZPPreb, ki ureja naslov za vročanje. Zakon določa obveznost oseb, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, da upravljalcu registra stalnega prebivalstva sporočijo svoj naslov v Republiki Sloveniji, na katerem se jim vročajo pisanja sodišč in drugih državnih organov (naslov za vročanje), pri čemer posameznik ob prijavi stalnega prebivališča oziroma spremembe naslova stanovanja ali ob prijavi začasnega prebivališča eno izmed teh prebivališč izbere kot naslov za vročanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pritožbo dolžnice z dne 1. 4. 2022 zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti z dne 24. 2. 2022 (procesno dejanje 38, v nadaljevanju p. d.) kot prepozno zavrglo (p. d. 44). Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti z dne 24. 2. 2022. Sklep je bil dolžnici puščen v hišnem predalčniku na naslovu, ki ga je navedla sama in, ki je bil edini znani naslov sodišču za vročanje dolžnici, do vložitve pritožbe z dne 1. 4. 2022. Zadnji dan roka za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep, ki ji je bil vročen 15. 3. 2022, je iztekel 30. 3. 2022. Dolžnica je 1. 4. 2022 vložila pritožbo, kar je po izteku 15-dnevnega roka. Zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kot prepozno zavrglo.

2. Zoper sklep se je dolžnica pravočasno pritožila (p. d. 53) in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP in je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Upraviteljica je na pritožbo odgovorila (p. d. 57) in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Dolžnica je v pritožbi kot primarno izpostavila, da dejansko ne živi na naslovu C. 106, Ljubljana, s čimer je seznanila upraviteljico na uvodnem razgovoru, kjer ji je pojasnila, da živi s svojim zunajzakonskim partnerjem A. A. na naslovu Z. 35, Ljubljana. Slednje je upraviteljica zanikala in pri tem k odgovoru na pritožbo (priloga k p. d. 57) priložila izpolnjen vprašalnik za dolžnico z dne 7. 12. 2020, kjer je ta zapisala, da živi v skupnem gospodinjstvu z materjo in očetom. S podpisano izjavo z dne 7. 12. 2020 pa se je med drugim zavezala upraviteljico obvestiti o vsaki spremembi naslova za vročanje. Sodišče druge stopnje kot logično in prepričljivo sprejema pojasnilo upraviteljice, da bi si gotovo takšen podatek zabeležila in to dejstvo objavila tudi v rednem poročilu. Zato že na podlagi izjave dolžnice in izpolnjenega vprašalnika, dolžnica ne more izpodbiti pravilnih ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da sodišče in upraviteljica do vložitve pritožbe z dne 1. 4. 2022 zoper sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, nista bila seznanjena s tem, da dolžnica ne živi na zatrjevanem ampak na drugem naslovu skupaj s svojim izvenzakonskim partnerjem.

6. Dolžnica uveljavlja, da ji sklep o zavrnitvi odpusta obveznosti z dne 24. 2. 2022 (prav sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti, p. d. 38) ni bil vročen na naslovu C. 106, Ljubljana, ampak na naslov gospe B. B., C. 108, Ljubljana. Tudi slednje iz listinskih dokazil, to je vročilnice k navedenemu sklepu (priloga k p. d. 38), ne izhaja. Iz vročilnice je jasno razvidno, da je bila sodna pošiljka dolžnici vročena na naslovu C. 106, Ljubljana. in ne na zatrjevani naslov C. 108, Ljubljana. Zato se sodišču druge stopnje ne vzbuja noben dvom v pravilnost vročitve navedenega sklepa dolžnici. Vročitev dolžnici bi lahko bila vprašljiva le, če bi bil na vročilnici res naveden naslov C. 108, Ljubljana. in ne naslov C. 106, Ljubljana.

7. Sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti je bil vročen dolžnici, ker pošiljke sama ni dvignila, po zakonski domnevi iz četrtega odstavka 142. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Iz delovodne številke: 20118032022000781 obvestila sodišču o opravljeni vročitvi pošiljke sklepa o ustavitvi postopka odpusta obveznosti (p. d. 38) izhaja, da dolžnica pisma v roku 15-tih dni ni prevzela. Zato ji je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 16. 3. 2022, s podpisom vročevalca. Vročilnica je javna listina in dokazuje resničnost tistega kar se v njej potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Vendar pa glede na razloženo s pritožbenimi trditvami, da je bil navedeni sklep o ustavitvi postopka odpusta obveznosti vročen na naslovu C. 108, Ljubljana gospe B. B., dolžnica ne more izpodbiti resničnosti vročilnice kot javne listine.

8. Dolžnica, ki je sama vložila predlog za začetek postopka osebnega stečaja, bi se po pojasnilih upraviteljice na uvodnem razgovoru, morala zavedati, da zanjo od začetka postopka osebnega stečaja velja drugačen pravni položaj in da ima zaradi tega tudi dodatne obveznosti. Sodišče druge stopnje je na podlagi podatkov v spisu ugotovilo (p. d. 41, 4. 4. 2022, pritožba proti sklepu o odpustu obveznosti), da ima dolžnica formalno izobrazbo frizerke, ker je tako sama zatrjevala. To pa ni tako nizka izobrazba, kot skuša prikazati dolžnica sama v navedeni pritožbi, da ne bi vedela, da mora upraviteljici sporočiti vsako spremembo naslova za vročanje, kot se je zavezala s podpisom izjave, 7. 12. 2020, priloga k p. d. 57) in kot je določeno v šestem odstavku 384. člena ZFPPIPP).

9. Dolžnica bi morala ravnati tudi v skladu z 18. členom Zakona o prijavi prebivališča (ZPPreb), ki ureja naslov za vročanje. Zakon določa obveznost oseb, ki prebivajo v Republiki Sloveniji, da upravljalcu registra stalnega prebivalstva sporočijo svoj naslov v Republiki Sloveniji, na katerem se jim vročajo pisanja sodišč in drugih državnih organov (naslov za vročanje), pri čemer posameznik ob prijavi stalnega prebivališča oziroma spremembe naslova stanovanja ali ob prijavi začasnega prebivališča eno izmed teh prebivališč izbere kot naslov za vročanje. Ravnanje dolžnice, ki ni sporočila drugega naslova za vročanje, ni bilo zadosti skrbno. Zato sodišče druge stopnje ni sledilo pritožbenim razlogom, da vročanje sodnih pošiljk (in sicer tekom celotnega dosedanjega postopka) dolžnici ni bilo pravilno.

10. Sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa odloča le ali je sodišče prve stopnje pravilno dolžničino pritožbo kot prepozno zavrglo. Zato se ni dolžno ukvarjati z vsebino pritožbe, ki je bila, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, prepozno vložena. Ker procesna predpostavka pravočasnosti vložene pritožbe ni izpolnjena, njena vsebina ne more biti preizkušena v tem pritožbenem postopku. Zato se do nje sodišče druge stopnje ni opredeljevalo.

11. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi dostavek 350. člena ZPP, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.