Jedro

Materialnopravno je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mnenje (oziroma želje) otrok ni identično z njuno največjo koristjo, zato je ob dokaznem standardu verjetnosti, ki velja v postopku izdaje začasne odredbe, pri presoji največje otrokove koristi povsem pravilno upoštevalo mnenje otrok, vse ostale ugotovljene dejanske okoliščine ter mnenje CSD. Zgrešeno je torej stališče pritožbe, da je sodišče na mnenje otrok vezano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Predlagateljica je v predlogu, vloženem dne 28. 6. 2023, navedla, da med udeležencema, ki sta starša A. A., EMŠO ..., in mld. B. B., EMŠO ..., ni soglasja o tem, ali naj se njuna otroka prešolata iz OŠ C. v OŠ D. Obenem je vložila predlog za izdajo začasne odredbe, v katerem je predlagala, naj sodišče začasno dovoli njuno prešolanje.

2. Otroka sta bila s sklepom Okrožnega sodišča v Murski Soboti II N 195/2021 z dne 12. 12. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 227/2023 z dne 11. 5. 2023 zaupana v varstvo in vzgojo materi. S tem sklepom so bili obenem določeni stiki obeh otrok z nasprotnim udeležencem in preživnina.

Nasprotni udeleženec je dne vložil 3. 7. 2023 predlog, s katerim je predlagal spremembo odločbe o varstvu ni vzgoji. Omenjeni predlog je sodišče združilo v skupno obravnavanje s predlogom predlagateljice za prešolanje (postopek o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj).

3. Z izpodbijanim sklepom o začasni odredbi je sodišče ugodilo predlogu predlagateljice in nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za prepis otrok iz OŠ C. v OŠ D. Odločitev je oprlo na ugotovitev, da vsakodnevna vožnja otrok v šolo iz D., kjer živita, v C. (razdalja znaša približno 100 kilometrov) zanju predstavlja izredno velik napor, kar lahko bolj kot prešolanje vpliva na njun šolski uspeh. Poleg tega zaradi pomanjkanja prostega časa ne moreta vzpostaviti socialnih vezi s sovrstniki v svojem okolju in preživljati dovolj časa z materjo. Nadalje je z razlogi iz postopka pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti utemeljevalo ugotovitev, da prešolanje na šolski uspeh otrok ne bo vplivalo, s čimer je odgovorilo na ugovore nasprotnega udeleženca zoper predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je pritrdilo mnenju CSD, ki ga je izdalo glede predlagane začasne odredbe, da želje otrok glede prešolanja1 niso vedno identične z njihovo največjo koristjo in je zato pri odločanju kot odločilne upoštevalo gornje okoliščine ter izdano mnenje CSD, da je prešolanje v največjo korist obeh otrok. Ugotovilo je še, da bosta glede na čustvene in intelektualne značilnosti oba otroka tudi v novi šoli kmalu stkala nove socialne vezi.

4. Nasprotni udeleženec je v pritožbi navedel, da se zaveda, da otroka zaradi obiskovanja šole v Bakovcih preveč časa preživita na poti, vendar vlaga pritožbo v prepričanju, da se sodišče pri odločanju ne bi smelo opreti zgolj na mnenje CSD Celje, enote Šmarje pri Jelšah, pač pa bi moralo imeti pri odločanju bolj aktivno vlogo. V pritožbi navaja, da bi moralo sodišče opraviti razgovor z obema otrokoma ter se na takšen način prepričati o njuni največji koristi. Opozoril je, da prešolanje ni njuna želja in je ravno zato vložil predlog za spremembo odločbe o zaupanju v varstvo in vzgojo. Poudaril je, da sta otroka dovolj stara, da lahko izrazita svoje mnenje, ki ga je sodišče dolžno upoštevati.

5. Predlagateljica in zakoniti udeleženec na pritožbo nista odgovorila.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Nasprotni udeleženec v pritožbi smiselno uveljavlja zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja o vsebini mnenja otrok, ker sodišče z njima ni opravilo neformalnega razgovora. Zaradi tega sodišču prve stopnje nadalje očita zmotno uporabo materialnega prava pri presoji največje koristi otrok.

8. Po določbi prvega odstavka 158. člena Družinskega zakonika (DZ) sodišče pri odločanju o ukrepu za varstvo koristi otroka upošteva otrokovo mnenje, ki ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice. Po drugem odstavku navedene določbe lahko sodišče sicer izda začasno odredbe brez predhodno pridobljenega mnenja otroka, kakor je opozorilo že sodišče prve stopnje, vendar je sodišče mnenji obeh otrok ne glede na to vseeno pridobilo (mnenje CSD z dne 24. 7. 2023 na l. št. 31).

Po drugem odstavku 96. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) lahko otrok izrazi mnenje na CSD, preko zagovornika otroka ali ob neformalnem razgovoru na sodišču. V konkretnem primeru je sodišče mnenje obeh otrok pridobilo v skladu z navedenimi postopkovnimi pravili iz določb 96. člena ZNP-1, zato je stališče pritožbe, da bi moralo sodišče opraviti še dodatni neformalni razgovor, neutemeljeno. Pritožba samega mnenja CSD, vključno z vsebino pridobljenih izjav obeh otrok, ne izpodbija. V okoliščinah konkretnega primera, ko je sodišče mnenje otrok pridobilo na predpisan način preko CSD, je bil dodaten neformalni razgovor otrok na sodišču povsem nepotreben.

9. Materialnopravno je povsem pravilno stališče sodišča prve stopnje, da mnenje (oziroma želje) otrok ni identično z njuno največjo koristjo, zato je ob dokaznem standardu verjetnosti, ki velja v postopku izdaje začasne odredbe, pri presoji največje otrokove koristi povsem pravilno upoštevalo mnenje otrok, vse ostale ugotovljene dejanske okoliščine ter mnenje CSD. Zgrešeno je torej stališče pritožbe, da je sodišče na mnenje otrok vezano.

Pri presoji največje koristi je sodišče poleg izraženega mnenja otrok tako pravilno upoštevalo trenutno razdaljo med njunim krajem bivanja in krajem šolanja ter posledice zaradi (skoraj) vsakodnevnih voženj v šolo in nazaj, zlasti pa mnenje CSD o največji koristi otrok. Sodišče je obširno utemeljilo, zakaj je kljub (delno) nasprotnemu mnenju otrok prešolanje v njuno največjo korist. Pritožbeno sodišče te razloge v celoti sprejema. Po določbi 108. člena ZNP-1 ima mnenje CSD, tudi ko je zakoniti udeleženec postopka, težo izpovedi osebe, ki ima o spornih dejstvih posebno strokovno znanje. CSD je v mnenju poudaril, da je prešolanje v korist otrok. Mnenje je vsebinsko natančno in argumentirano. To pomeni, da je presoja sodišča prve stopnje, da je v največjo korist obeh otrok, da se že na podlagi začasne odredbe, torej pred pravnomočno odločitvijo o glavni stvari, prešolata iz Bakovcev v Šmarje pri Jelšah, pravilna tako z dejanskega, postopkovnega kot materialnopravnega vidika.

10. Ker v pritožbi navedeni razlogi niso podani, sodišče pa ob preizkusu pritožbe ni našlo razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Po določbi drugega odstavka 55. člena ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZNP-1 je pritožbeno sodišče sklenilo, da pritožnik sam nosi stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspel. 1 A. A. je bil ob razgovoru pri CSD glede prešolanja indiferenten, B. B. pa bi rajši ostal v šoli v Bakovcih (10. točka izpodbijanega sklepa).