Jedro

Ugotavljanje premoženjskega stanja zavezuje upravni organ, ki je pristojen za dodelitev socialne pomoči po socialno varstveni zakonodaji, in četudi je tožnik lastnik stanovanjske stavbe, in ta ni bila upoštevana pri dodelitvi socialne pomoči, je toženka ne more upoštevati mimo določbe drugega odstavka 12. člena ZBPP, ki določa kot izpolnitev finančnega pogoja zgolj z odločbo dodeljeno socialno pomoč.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 1545/2011 z dne 9. 12. 2011 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je odločeno, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) zavrne kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka razlaga, da je prosilec dne 29. 8. 2011 vložil prošnjo za dodelitev bpp in sicer, ker zaproša za pomoč zaradi izvršilnega postopka, št. VL 59935/2011. V nadaljevanju razlaga določbe drugega odstavka 12. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP) glede njegovih dohodkov in prejemkov in prejemkov njegove družine ter premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Sklicuje se na določbo 27. člena Zakona o socialnem varstvu (dalje ZSV) in določbo prvega odstavka 20. člena ZBPP, ko se premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov ugotavlja na podlagi pisne izjave prosilca o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov. Ne glede na določbo 13. člena ZBPP se v skladu s 23. členom ZSV bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Kot premoženje se ne upošteva stanovanje, v katerem prosilec živi in ki ga zakon šteje za primerno stanovanje. Navaja še določbo drugega odstavka 12. člena ZBPP, ko se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve bpp ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja varstvene dajatve. Iz ZK izpiska je razvidno, da je izključni lastnik nepremičnine parc. št. *237/0 k.o. …. Iz obvestila GURS izhaja, da nepremičnina v naravi predstavlja stanovanjsko hišo neto tlorisne površine 252,4 m², katere ocenjena vrednost znaša 96.801 EUR oziroma 383,52 EUR/m². Kot prosilčevo premoženje glede površine 217,40 m², ki presega neto tlorisno površino 35 m², ker ta površina ustreza kriteriju primernega stanovanja za eno oseba v skladu z določbo 23. člena ZSV, v zvezi z določilom 14. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, pa je ta vrednost ocenjena na 83.377,25 EUR. Ker ta vrednost presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13.836,60 EUR) premoženje prosilca presega z zakonom določen premoženjski cenzus, zato dodelitev bpp prosilcu ni utemeljena.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbeni razlog nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da je brezposeln in samski in z odločbo Centra za socialno delo (CSD Žalec) št. 1222-2579/2011-268 z dne 8. 9. 2011, je upravičen do denarne socialne pomoči v višini 230,61 EUR, za čas od 1. 10. 2011 do 30. 4. 2012. To mu je edini finančni vir za preživljanje, da lahko sploh preživi in se poslužuje pomoči pri Rdečem križu in Karitasu. Res je lastnik nepremičnine, ki pa jo je z odrekanjem, kreditom in s pomočjo staršev kupil leta 1980. Želel bi jo prodati, ker je ne more niti vzdrževati in mu pomeni finančno breme. Oba starša sta pomagala pri nakupu, zato je v zemljiški knjigi vpisana prepoved odtujitve in obremenitve v njuno korist. Ne razume, zakaj mu je bila z odločbo Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 212/2011 ugodena bpp zaradi podobnega pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, sedaj pa so se te okoliščine spremenile in do tega ni več upravičen. Prilaga odločbo Bpp 212/2011 z dne 29. 4. 2011, odločbo CSD Žalec in vabilo za narok za glavno obravnavo za dne 18. 1. 2012. Predlaga, da se tožbi ugodi in da se mu bpp dodeli.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V času odločanja tožene stranke Zakon o brezplačni pravni pomoči (dalje ZBPP) določa v drugem odstavku 12. člena, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve bpp ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. Nesporno med strankama je, da je tožnik prejemnik denarne socialno pomoči po odločbi Centra za socialno pomoč Žalec, št. 1222-2579/2011-268 z dne 8. 9. 2011, za čas od 1. 10. 2011 do 30. 4. 2012, v višini 230,61 EUR. Glede na navedeno zakonsko določilo, ki je za upravni organ, ki mu je po ZBPP dodeljena stvarna pristojnost za odločanje o vlogah prosilca za bpp, predstavlja v določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP, obvezno pravno podlago, bi morala tožena stranka ob predložitvi potrdila o prejemku denarne socialne pomoči, to dejstvo upoštevati, ne da bi ugotavljala prosilčevo nadaljnjo premoženjsko stanje. Ugotavljanje premoženjskega stanja namreč zavezuje upravni organ, ki je pristojen za dodelitev socialne pomoči po socialno varstveni zakonodaji, in četudi je tožnik lastnik stanovanjske stavbe, in ta ni bila upoštevana pri dodelitvi socialne pomoči, je ne more tožena stranka upoštevati mimo določbe drugega odstavka 12. člena ZBPP, ki določa kot izpolnitev finančnega pogoja zgolj z odločbo dodeljeno socialno pomoč.

Glede na to, da je tožnik finančni pogoj z predložitvijo odločbe o dodelitvi socialne pomoči izpolnil, in glede na zgoraj navedeno, bo morala v ponovnem postopku tožena stranka ugotavljati samo še izpolnitev kriterija po določbi 24. člena ZBPP.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo po tretjem odstavku tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.