Jedro

Tožnik želi dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o združitvi dveh zadev iz naslova dodelitve enkratne denarne pomoči in socialnega posojila pri centru za socialno delo. Gre torej za socialni spor, za katerega je po 5. točki prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno Delovno in socialno sodišče. To pa pomeni, da za opravo nadaljnjih dejanj tožeče stranke v tem upravnem sporu ni razumne podlage, kar je eden od razlogov za zavrnitev brezplačne pravne pomoči po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožnikovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kateri pa ni navedel podatkov o zadevi, v zvezi s katero želi dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ker je bila torej tožnikova prošnja nepopolna, ga je organ za brezplačno pravno pomoč z dopisom z dne 28. 3. 2017 pozval, da navede natančne podatke o zadevi, za katero želi dodelitev brezplačne pravne pomoči ter da navede želeno vrsto, obliko in obseg le-te. Prosilec se je na ta poziv odzval in organu za brezplačno pravno pomoč posredoval odločbo CSD Maribor št. 125-340/2016 in 125-383/2016 z dne 30. 11. 2016, odločbo Mestne občine Maribor, št. 09200-4/2017-2 z dne 19. 1. 2017, sklep CSD Maribor, št. 125-383/2016 z dne 22. 2. 2017 ter odločbo Mestne občine Maribor št. 09200-11/2017-2 z dne 6. 3. 2017, ni pa podal navedb glede želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči. Glede na predloženo je organ za brezplačno pravno pomoč v skladu z drugim odstavkom 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) štel, da želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v upravnem sporu zoper odločbo Mestne občine Maribor, št. 09200-11/2017-2 z dne 6. 3. 2017 v zvezi v sklepom CSD št. 125-383/2016 z dne 22. 2. 2017, to je v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS, Zunanjim oddelkom v Mariboru vodi pod opr. št. II U 133/2017. 2. Organ za brezplačno pravno pomoč je z vpogledom v U vpisnik ugotovil, da je tožnik zoper navedeno odločbo že vložil tožbo in sicer dne 20. 3. 2017. S tem je torej izkoristil pravno možnost, ki jo ima stranka vedno na razpolago in to je, da lahko sama in ne le po odvetniku vlaga redna pravna sredstva. Dodeljena brezplačna pravna pomoč lahko zajema le tiste sodne stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v obravnavanem primeru pa je tožnik vložil tožbo dne 20. 3. 2017 za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa je zaprosil šele dne 24. 3. 2017. Tožnik sicer res lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka, ki že teče (prvi odstavek 11. člena ZBPP), vendar pa iz določbe drugega odstavka istega člena jasno in nedvoumno izhaja, da dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja brezplačne pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje še niso bila opravljena. Organ za brezplačno pravno pomoč tako ocenjuje, da si je prosilec z vložitvijo tožbe v obravnavani zadevi zavaroval svoj pravni položaj v smislu, da bo sodišče v nadaljevanju presojalo tudi o utemeljenosti njegovih tožbenih navedb, iz podatkov vpisnika pa ne izhaja, da bi prosilcu v obravnavanem upravnem sporu nastali tudi kakršnikoli drugi stroški postopka. Glede na to, da tožniku niso nastali stroški, zaradi katerih bi zaradi uresničevanja pravice do sodnega varstva potreboval dodelitev brezplačne pravne pomoči v predmetnem postopku, je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da je glede na določbo 26. člena v povezavi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP prošnja za brezplačno pravno pomoč neutemeljena. Pri tem ni preverjal ali so izpolnjeni tudi drugi pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč je prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bilo o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči odločeno, ne da bi se pri tem upoštevalo, kakšne so zadeve glede tožnika in da njegova pokojnina ne zadošča za plačilo položnic. Pri tem je upoštevati tudi, da je tožnik nepismen in da ne zna brati, ter da si mora plačevati spremljevalca. Tožnik meni, da mu je z izpodbijano kršitvijo storjena kršitev človekovih pravic.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom.

7. Dodeljena brezplačna pravna pomoč zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena (drugi odstavek 11. člena ZBPP).

8. Tožnikova prošnja za dodelitev brezplačna pravne pomoči je bila zavrnjena na podlagi ugotovitve, da je tožnik vložil tožbo v upravnem sporu dne 20. 3. 2017, prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za ta postopek pa 24. 3. 2017. Glede tega sodišče pojasnjuje, da drugi odstavek 11. člena ZBPP določa obseg stroškov, plačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči, in ne samostojnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Na to kaže tudi prvi odstavek 11. člena ZBPP, ki izrecno določa, da lahko prosilec zaprosi za brezplačno pravno pomoč v katerikoli fazi postopka (npr. ob začetku ali v katerikoli fazi postopka, ki že teče). Kljub temu, da je tožnik sam vložil tožbo v upravnem sporu, lahko v postopku še vlaga npr. pripravljalne vloge.

9. Ne glede na to je sodišče glede na okoliščine obravnavane zadeve tožbo zavrnilo. Tožnik vrste, oblike oziroma obsega želene brezplačne pravne pomoči v tej zadevi ni navedel, zato je organ za brezplačno pravno pomoč o tem pravilno odločil na podlagi drugega odstavka 26. člena ZBPP. Tako je ugotovil, da želi tožnik dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v upravnem sporu, v katerem izpodbija sklep o združitvi dveh zadev iz naslova dodelitve enkratne denarne pomoči in socialnega posojila pri centru za socialno delo (gre torej za socialni spor, za katerega je po 5. točki prvega odstavka 7. člena Zakon o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1 pristojno Delovno in socialno sodišče). To pa pomeni, da za opravo nadaljnjih dejanj tožeče stranke v tem upravnem sporu ni razumne podlage, kar je eden od razlogov za zavrnitev brezplačne pravne pomoči po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP. Na tej materialnopravni podlagi in upoštevajoč dejanske okoliščine obravnavane zadeve se torej tudi sodišče strinja z odločitvijo, da se tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrne kot neutemeljena.

10. Po obrazloženem je sodišče na podlagi tretje alineje drugega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.