Jedro

V obravnavanem primeru se vse odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje nanašajo na vzgojni ukrep izključitve iz šole, ki je bil tožniku izrečen z veljavnostjo do konca šolskega leta 2001/2002. Časovni učinek ukrepa je bil omejen. Pravne posledice navedenega ukrepa so torej prenehale veljati s koncem navedenega šolskega leta, to je 31. 8. 2002. Zato po presoji revizijskega sodišča tožnik v tem postopku nima več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 1. 4. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila ugovor tožeče stranke zoper vzgojni ukrep izključitve iz šole z dne 8. 3. 2004. 2. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi ugotavlja, da so bile določbe 55. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Ur. l. RS, št. 12/96) in določbe Pravilnika o šolskem redu za gimnazije, poklicne, srednje, tehniške in strokovne šole (Ur. l. RS, št. 17/97 in 15/98) pravilno uporabljene. Tožnik naj bi dne 11. 12. 2001 s tem, da je skupaj še z enim dijakom izsiljeval čistilko, naj kupi vžigalnik ter pri tem mahal z vžigalnikom pred njenimi očmi ter ga poskušal prižgati, storil kršitev iz druge alinee 45. člena navedenega pravilnika (psihično, fizično ali spolno nasilje). Vzgojni ukrep izključitve iz šole mu je bil izrečen z veljavnostjo do konca šolskega leta 2001/2002. Navedeni vzgojni ukrep je bil tožniku izrečen v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo sodišča z dne 21. 10. 2003. 3. Z izpodbijano sodbo je tožeča stranka vložila revizijo (prej pritožbo) zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnikovo ravnanje ni imelo znakov psihičnega fizičnega ali spolnega nasilja. Pravne posledice ukrepa še vedno trajajo. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi in odpravi vse izpodbijane akte tožene stranke (z dne 17. 1. 2002, z dne 19. 2. 2002, z dne 8. 3. 2004 in z dne 1. 4. 2004) ter odloči, da je tožena stranka dolžna ponovno sprejeti tožnika nazaj na izobraževanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi in predlaga oprostitev plačila sodnih taks.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo (prej pritožbo) prereka navedbe tožeče stranke v reviziji. Poudarja, da je bil ukrep pravilno izrečen, in dejstvo, da je izključitev veljala le do konca šolskega leta 2001/2002. 5. Revizija ni dovoljena.

K 1. točki izreka:

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče v vseh že vloženih zadevah odloča po ZUS-1, v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočna sodba po zakonu pogoj za izvršitev pravnega akta ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožba, ki jih je vložila upravičena oseba in so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot revizija po ZUS.1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna dne 1. 1. 2007. 7. Po določbi četrtega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena med drugim tudi v primeru, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Vsakdo, ki je v upravnem sporu zahteval varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki jo brez tega ne bi mogel doseči, oziroma da bi si v primeru ugoditve izboljšal svoj pravni položaj. Kadar pa si stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, preneha tudi pravovarstvena potreba za odločanje v upravnem sporu. Na obstoj pravovarstvene potrebe mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas trajanja upravnega spora, tudi revizijsko sodišče v revizijskem postopku.

8. V obravnavanem primeru se vse odločitve tožene stranke in sodišča prve stopnje nanašajo na vzgojni ukrep izključitve iz šole, ki je bil tožniku izrečen z veljavnostjo do konca šolskega leta 2001/2002. Časovni učinek ukrepa je bil omejen. Pravne posledice navedenega ukrepa so torej prenehale veljati s koncem navedenega šolskega leta, to je 31. 8. 2002. Tudi ko je tožena stranka v zadevi ponovno odločala, se je njena odločitev nanaša na isto časovno obdobje – isto šolsko leto. Zato po presoji revizijskega sodišča tožnik v tem postopku nima več pravnega interesa za revizijo zoper izpodbijano sodbo. Ker pa je izkazani pravni interes procesna predpostavka za vodenje vsakega postopka, v tem revizijskem postopku pa ta ni izkazan, po presoji revizijskega sodišča revizija zoper izpodbijano sodbo ni dovoljena.

9. Ker je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo revizijo, ni presojalo ostalih revizijskih ugovorov.

10. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K 2. točki izreka:

11. V skladu z določbami prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 revident sam trpi svoje stroške revizijskega postopka.

12. Tožnika je plačila sodnih taks oprostilo sodišče prve stopnje s sklepom U 151/2004-13 z dne 9. 11. 2004.