Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz opisanih dejanskih ugotovitev tako sledi sklep, da so pogoji za odpoved najemne pogodbe v obravnavani zadevi izpolnjeni in je zato odločitev prvostopnega sodišča pravilna in na to ugotovitev kasnejše plačilo obveznosti ne vpliva.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v P. odločilo, da se odpoveduje najemna pogodba za stanovanje, sklenjena med pravdnima strankama, za dvosobno stanovanje št. 1 v P. Toženec je dolžan stanovanje izprazniti v 60 dneh od pravnomočnosti sodbe ter ga praznega stvari in oseb izročiti tožeči stranki. Toženec mora tožeči stranki povrniti še 109.569,60 SIT pravdnih stroškov. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da tožena stranka svojih obveznosti za plačilo najemnine ni izpolnjevala v skladu z določili najemne pogodbe, saj je na dan 31.12.2004 njen dolg znašal 960.047,00 SIT.
Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in v pritožbi navaja, da je zaostalo najemnino plačala že pred izdajo sodbe in sicer 11.1.2006, o poplačilu obveznosti bi moral tožečo stranko obvestiti upravljalec stanovanj.
Pritožba ni utemeljena.
Izpodbijana sodba temelji na določbi 4. alineje 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1), po kateri lahko najemodajalec odpove najemno pogodbo za stanovanje, če najemnik ne plača najemnine ali stroškov, ki se plačujejo poleg najemnine, v roku, ki ga določa najemna pogodba. Tožena stranka ne nasprotuje dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je bilo v najemni pogodbi določeno plačevanje najemnin mesečno in da je terjatev tožeče stranke iz naslova neplačanih najemnin na dan 31.12.2004 znašala 960.047,00 SIT. Iz razlogov sodbe poleg tega izhaja, da je bilo v najemni pogodbi za stanovanje določeno, da lahko najemodajalec pogodbo odpove, če najemnik najemnine ne plača dvakrat zaporedoma ali dva meseca v zadnjih 12 mesecih. Iz opisanih dejanskih ugotovitev tako sledi sklep, da so pogoji za odpoved najemne pogodbe v obravnavani zadevi izpolnjeni in je zato odločitev prvostopnega sodišča pravilna in na to ugotovitev kasnejše plačilo obveznosti ne vpliva.
Pritožbeno sodišče je sodbo preverilo še z vidika pritožbenih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP ). Ker kršitev ni našlo, je na podlagi povedanega pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.