Sklep

Državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: Državna revizijska komisija) je na podlagi 39. in 70 člena Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 s sprem.; v nadaljevanju: ZPVPJN) v senatu mag. Zlate Jerman kot predsednice senata ter Sama Červeka in Andraža Žvana kot članov senata v postopku pravnega varstva pri oddaji javnega naročila »Postavitev privatnega 5G SA mobilnega omrežja za pokrivanje zunanjih delovnih površin - Sklop 5: Dobava in postavitev opreme«, na podlagi zahtevkov za revizijo vlagatelja Kontron, d.o.o., Ljubljanska cesta 24A, Kranj (v nadaljevanju: vlagatelj), zoper ravnanje naročnika Luka Koper, d.d., Vojkovo nabrežje 38, Koper - Capodistria (v nadaljevanju: naročnik) dne 11. 8. 2026

odločila:

1.Obravnavanje zahtevkov za revizijo vlagatelja se združi v en revizijski postopek.

2.Ugotovi se, da je naročnik konkludentno ugodil zahtevku za revizijo z dne 12. 6. 2026 v delu, ki se nanaša na nezakonitost pogoja za sodelovanje »Referenca za bazno postajo in mobilni jedri«, določenega v točki »A) REFERENCE«, v poglavju »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

V preostalem delu se zahtevek za revizijo zavrne kot neutemeljen.

3.Zahtevku za revizijo z dne 1. 7. 2026 se ugodi tako, da se v celoti razveljavi zahteva »Tehnična ustreznost ponujene opreme – delovanje opreme v primerljivem operativnem okolju«, s pripadajočimi dokazili, določena v poglavju »III. SPECIFIKACIJA NAROČILA« dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

4.Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 6.000,00 EUR v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila. Višja stroškovna zahteva vlagatelja se zavrne.

Obrazložitev:

Naročnik je 24. 4. 2026 sprejel sklep o začetku postopka. Obvestilo o javnem naročilu je bilo 29. 4. 2026 objavljeno na portalu javnih naročil pod št. objave JN003305/2026-EUe17/01 in v Uradnem listu Evropske unije pod št. objave 292850-2026; naročnik je zatem objavil tudi več popravkov.

Vlagatelj je 12. 6. 2026, pred potekom roka za prejem ponudb, vložil prvi zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi: razpisna dokumentacija), v zvezi s katerimi naročniku očita kršitev Zakona o javnem naročanju Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) in predlaga, naj se razpisna dokumentacija v vseh spornih delih razveljavi, oziroma podredno, naj se razpisna dokumentacija razveljavi v celoti; v vsakem primeru vlagatelj zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva.

Naročnik je z dokumentom »SKLEP« z dne 19. 6. 2026 vlagateljev prvi zahtevek za revizijo z dne 12. 6. 2026 zavrgel.

Zoper sklep o zavrženju zahtevka za revizijo je vlagatelj 24. 6. 2026 vložil pritožbo, kateri je Državna revizijska komisija ugodila in s sklepom št. 018-088/2026-4 z dne 9. 7. 2026 razveljavila sklep o zavrženju zahtevka za revizijo ter naročniku naložila, da mora o zahtevku za revizijo, ob ugotovitvi izpolnjevanja procesnih predpostavk, odločiti v skladu s prvim odstavkom 28. člena ZPVPJN.

Vlagatelj je 1. 7. 2026, pred potekom roka za prejem ponudb, vložil drugi zahtevek za revizijo zoper posamezne določbe razpisne dokumentacije, v zvezi s katerimi naročniku prav tako očita kršitev ZJN-3 in predlaga, naj se razpisna dokumentacija v vseh spornih delih razveljavi, oziroma podredno, naj se razpisna dokumentacija razveljavi v celoti; v vsakem primeru vlagatelj zahteva tudi povračilo priglašenih stroškov pravnega varstva. Vlagatelj je z zahtevkom za revizijo podal tudi predlog za zadržanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila do končne odločitve o zahtevku za revizijo.

Državna revizijska komisija je o predlogu vlagatelja za zadržanje postopka oddaje zadevnega javnega naročila odločila s sklepom št. 018-088/2026-6 z dne 9. 7. 2026 – predlogu vlagatelja ni ugodila.

Naročnik je s sklepom z dne 13. 7. 2026 zavrnil drugi zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je s sklepom z dne 21. 7. 2026 kot neutemeljenega zavrnil prvi zahtevek za revizijo ter zahtevo za povrnitev stroškov pravnega varstva.

Naročnik je Državni revizijski komisiji dne 14. 7. 2026 (v zvezi z drugim zahtevkom za revizijo) in 22. 7. 2026 (v zvezi s prvim zahtevkom za revizijo) odstopil dokumentacijo o postopku oddaje javnega naročila in predrevizijskem postopku.

Vlagatelj se je do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi drugega zahtevka za revizijo z dne 13. 7. 2026 opredelil z vlogo z dne 17. 7. 2026, do navedb naročnika v sklepu o zavrnitvi prvega zahtevka za revizijo z dne 22. 7. 2026 pa z vlogo z dne 24. 7. 2026.

Državna revizijska komisija je 22. 7. 2026 prejela še naročnikovo pripravljalno vlogo.

Po pregledu dokumentacije o javnem naročilu in preučitvi navedb vlagatelja in naročnika, je Državna revizijska komisija odločila, kot izhaja iz izreka tega sklepa, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju.

Skladno z določili prvega odstavka 300. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.; v nadaljevanju: ZPP), ki se na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPVPJN v reviziji postopkov oddaje javnih naročil in v drugih postopkih, urejenih s tem zakonom, uporablja glede vprašanj, ki jih ZPVPJN ne ureja, se lahko v primeru, kadar teče pred istim sodiščem več pravd med istimi osebami ali več pravd, v katerih je ista oseba nasprotnik raznih tožnikov ali raznih tožencev, vse te pravde s sklepom senata združijo za skupno obravnavanje, če se s tem pospeši obravnavanje ali zmanjšajo stroški. O vseh združenih pravdah lahko izda sodišče skupno sodbo.

Vlagatelj je v predmetnem postopku oddaje javnega naročila vložil dva zahtevka za revizijo, prvega dne 12. 6. 2026, drugega pa dne 1. 7. 2026. Oba zahtevka sta bila vložena v istem postopku oddaje javnega naročila in se nanašata na sporno vsebino dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, zato je Državna revizijska komisija, zaradi pospešitve postopkov, obravnavanje obeh zahtevkov za revizijo združila v en revizijski postopek in izdala skupno odločitev.

S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.

Vlagatelj v prvem zahtevku za revizijo zatrjuje nezakonitost pogoja za sodelovanje »Referenca za bazno postajo in mobilni jedri«, določenega v točki »A) REFERENCE«, v poglavju »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« razpisne dokumentacije – zahteva razveljavitev razpisne dokumentacije v relevantnih delih. Kot drugo kršitev vlagatelj očita naročniku, da ob spreminjanju in dopolnjevanju razpisne dokumentacije ni upošteval primernega roka za preučitev podanih sprememb in za pripravo ponudbe, kar je v nasprotju z določbo 74. člena ZJN-3 in načelom transparentnosti javnega naročanja. Poudarja, da je naročnik v času objave kar osemkrat objavil dopolnitve razpisne dokumentacije, poleg sprememb, ki jih je objavil v odgovorih. Naročnik je dne 22. 5. 2026 objavil nov rok za prejem ponudb, in sicer 4. 6. 2026, ob objavi popravka dne 1. 6. 2026 pa je rok za prejem ponudbe prestavil na 5. 6. 2026. Dne 5. 6. 2026 ob 9.31 uri, zgolj dve uri in pol pred iztekom roka za prejem ponudb, je objavil nov datum za prejem ponudb, in sicer 12. 6. 2026 do 12. ure. Kljub obsežnosti sprememb in dejstvu, da priprava visokotehnološke ponudbe zahteva kompleksna in tehnična usklajevanja, naročnik ni podaljšal roka za oddajo ponudb za primeren čas, čeprav je bil k temu preko portala javnih naročil večkrat izrecno pozvan. Vlagatelj je naročnika dne 12. 5. 2026 ob 11. uri, dne 27. 5. 2026 ob 11. uri in dne 27. 5. 2026 ob 11.58 pozval na podaljšanje roka za vsaj 14 dni, čemur naročnik ni sledil. Rok za prejem ponudbe je naročnik do objave popravka dne 1. 6. 2026 podaljšal skupno le za pet dni, kar je manj kot šest dni pred rokom za prejem ponudb. Vlagatelj meni, da vsakokratno podaljšanje roka za le dan ali nekaj dni odvrača ponudnike od oddaje ponudb, saj so v negotovosti, ali bodo sploh uspeli pravočasno pripraviti in oddati ponudbo. Poleg tega v tako kratkem času ponudniki niso uspeli preučiti vseh sprememb ter pridobiti podpise na spremenjenih in na novo objavljenih obrazcih.

Naročnik je s sklepom z dne 21. 7. 2026 vlagateljev prvi zahtevek za revizijo zavrnil kot neutemeljenega. Pojasnjuje, da je po vložitvi zahtevka za revizijo prenesel vsebino sporne zahteve iz poglavja »3.1.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost« v (pod)poglavje »Tehnična ustreznost ponujene opreme – delovanje opreme v primerljivem operativnem okolju« poglavja »III. SPECIFIKACIJA NAROČILA«, vendar same vsebine zahteve v izpodbijanem delu ni spreminjal, s tem v zvezi pa je na portalu javnih naročil objavil tudi popravek. V nadaljevanju obširno pojasnjuje, zakaj očitki vlagatelja niso utemeljeni. Glede vlagateljevih očitkov o neustreznem roku za prejem ponudb najprej pojasnjuje, da določilo 74. člena ZJN-3 ne določa, za koliko mora naročnik rok podaljšati (npr. da bi ga moral za najmanj šest dni), ampak določa, da mora biti objava najmanj šest dni pred rokom za prejem ponudb, kar pa je bilo upoštevano. Ugotavlja, da vlagatelj niti ne navaja, da bi bila katera od sprememb razpisne dokumentacije bistvena, oziroma označuje njegove navedbe za popolnoma pavšalne, saj vlagatelj sploh ne navede konkretne vsebine sprememb in na kakšen način naj bi slednje vplivale na vsebino razpisne dokumentacije, ali so sploh pomembne za pripravo ponudb in kako na pripravo ponudb konkretno vplivajo; vlagatelj sploh ni navedel, katerih konkretnih opravil ni bilo moč izvesti zaradi sprememb, zakaj so nujna za pripravo ponudbe, koliko časa objektivno zahtevajo, zakaj jih v razpoložljivem času ni moč izvesti ter kako je kompleksnost oziroma pomembnost sprememb vplivala na potreben čas. Vlagatelj popolno pavšalno navaja, da naj ne bi bilo moč proučiti vseh sprememb in pridobiti podpise na spremenjenih obrazcih, pri čemer tega sploh ne izkaže. Naročnik še poudarja, da je potrebno primernost roka presojati z vidika objektivnih okoliščin in ne subjektivnih stališč vlagatelja, objektivnih okoliščin pa vlagatelj ni izkazal.

Vlagatelj v vlogi z dne 23. 7. 2026, s katero se je opredelil do navedb naročnika, ugotavlja, da je naročnik s prenosom vsebine sporne zahteve v tehnične specifikacije priznal, da je vlagateljev zahtevek za revizijo v celoti utemeljen. Ne glede na to se vsebinsko opredeljuje do naročnikovih navedb o sporni določbi. Glede očitka o neustreznem roku za prejem ponudb dodaja, da vpogled v zaporedje naročnikovih objav sprememb in odgovorov v zadevnem postopku javnega naročanja sam po sebi potrjuje, da so očitki utemeljeni. V zvezi z navedbami naročnika, da bi moral vlagatelj konkretno zatrjevati, da so bile spremembe bistvene, pomembne in zakaj že zagotovljeni čas ni bil sorazmeren z njihovim pomenom, vlagatelj poudarja, da želi s tem naročnik neupravičeno prevaliti dokazno breme določitve sorazmernosti pri podaljšanju roka za prejem ponudb na vlagatelja. Meni, da je naročnik z večkratnimi, zaporednimi »posameznimi spremembami« v resnici izvedel celovito in bistveno spremembo razpisne dokumentacije, zato bi bilo potrebno sorazmernost podaljšanja roka presojati glede na vse spremembe skupaj in celovito, ne pa le po posamezni spremembi. Le na ta način bi naročnik zagotovil sorazmerno podaljšanje roka in ponudnikom omogočil dejansko seznanitev z novo, bistveno spremenjeno vsebino razpisne dokumentacije.

V postopku pravnega varstva, vodenega na podlagi prvega zahtevka za revizijo, je med strankama najprej sporna zakonitost pogoja za sodelovanje.

V postopku javnega naročanja lahko naročnik postavi pogoje za sodelovanje z namenom ugotavljanja sposobnosti ponudnikov za izvedbo javnega naročila. Pogoj za sodelovanje je element, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen na način, kot je predviden v razpisni dokumentaciji, in je izključne narave.

Pogoje za sodelovanje naročnik določi v skladu s 76. členom ZJN-3. Ta v prvem odstavku določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, b) ekonomski in finančni položaj in c) tehnično in strokovno sposobnost.

V skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 lahko naročnik gospodarskim subjektom kot zahtevo za sodelovanje naloži pogoje, ki so določeni v 76. členu. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivalo na izvedbo javnega naročila.

Dokazila za ugotavljanje sposobnosti gospodarskih subjektov za sodelovanje v javnem naročanju ZJN-3 ureja v 77. členu. Skladno z drugim odstavkom tega člena lahko naročnik zahteva le dokazila, določena v tem in v 78. členu ZJN-3. Tehnične sposobnosti lahko gospodarski subjekt glede na vrsto, količino ali pomen ter uporabo gradenj, blaga ali storitev izkaže na enega ali več načinov iz osmega odstavka 77. člena ZJN-3 – npr. s seznamom najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih skupaj z zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov, pri čemer lahko zaradi zagotovitve ustrezne ravni konkurence naročnik po potrebi navede, da bo upošteval dokazila o ustreznih dobavah blaga ali opravljenih storitvah izpred več kot treh let (točka b), z opisom tehničnih sredstev in ukrepov, ki jih gospodarski subjekt uporablja za zagotovitev kakovosti, ter opisom svojih študijskih in raziskovalnih zmogljivosti (točka č) itd.

ZJN-3 opredeljuje le osnovna izhodišča za določanje pogojev za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti ter posamezna dokazila, ne določa pa vsebinskih zahtev. Naročnik je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila določiti posamezne vsebinske zahteve oziroma referenčne kriterije (vsebinske, vrednostne, časovne, ipd.), ki jih mora izpolnjevati referenčni posel, da lahko ponudnik z izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže sposobnost za izvedbo naročila.