Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba I Cpg 97/2013

ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CPG.97.2013 Gospodarski oddelek

izključitev družbenika iz d.o.o. izpodbojna tožba prekluzivni rok sklepčnost izpodbijanje sklepa skupščine ničnost sklepa skupščine
Višje sodišče v Ljubljani
22. januar 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil, zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti ni v nasprotju z javnim redom.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje:

I.) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi:

1. Razveljavi se sklep skupščine, potrjene v notarskem zapisniku notarja A. D. št. SV 598/2011, družbe H., d.o.o. z dne 14.07.2011, ki je bil sprejet v okviru tretje točke dnevnega reda, in sicer kot sklep št. 3., ki se glasi: „1. Družbenik V. L. se z današnjim dnem izključi iz družbe H., d.o.o., iz razloga po 1. alineji 1. odstavka točke 16. družbene pogodbe, tako da preneha poslovni delež in vse s tem povezane pravice in obveznosti družbenika L. V. v družbi H., d.o.o., pri čemer mu je družba H., d.o.o., dolžna izplačati ocenjeno vrednost njegovega 40 (štirideset) % poslovnega deleža po stanju na dan izključitve v višini, kot jo bo ocenil pooblaščeni ocenjevalec podjetij, in sicer najkasneje v roku 6 (šestih) let od dneva izključitve z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled.“ „2. Gornje izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža izključenega družbenika L. V. se skladno s 6. odst. 502. čl. ZGD-1 zadrži do pravnomočne odločitve sodišča o odškodninskih tožbah zoper družbenika L. V. ali do sklenitve poravnave med družbo in izključenim družbenikom, tako da družba H., d.o.o., dotlej ni v zamudi s plačilom.“

2. Razveljavi se sklep skupščine, potrjene v notarskem zapisu notarja A. D. št. SV 598/2011, družbe H., d.o.o. z dne 14.07.2011, ki je bil sprejet v okviru četrte točke dnevnega reda in sicer kot sklep št. 4, ki se glasi: „Ugotovi se, da se zaradi sprejema sklepa pod prejšnjo točko dnevnega reda o izključitvi družbenika L. V. skladno s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1 prenehal poslovni delež v nominalni višini 3.000,00 EUR (tritisoč 00/100) EUR in vse s tem deležem povezane pravice in obveznosti. V skladu s 1. alinejo drugega odstavka 502. člena ZGD-1 edini preostali družbenik S. H. vplača v roku 8 dni od dneva sprejema tega sklepa prevzame v družbi nov poslovni delež 3.000,00 EUR tako, da ostane višina osnovnega kapitala družbene pogodbe nespremenjena, in sicer še naprej 7.500,00 EUR.

Obstoječa družbena pogodba se nadomesti s čistopisom Akta o ustanovitvi enoosebne d.o.o., v besedilu, kot izhaja iz priloge.“

3. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti pravdne stroške, po poteku paricijskega roka povišane za zakonske zamudne obresti.“

II.) zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki se glasi: Ničen je sklep skupščine, potrjene v notarskem zapisniku notarja A. D. št. SV 598/2011, družbe H., d.o.o. z dne 14.07.2011, ki je bil sprejet v okviru tretje točke dnevnega reda, in sicer kot sklep št. 3., ki se glasi: „1. Družbenik V. L. se z današnjim dnem izključi iz družbe H., d.o.o., iz razloga po 1. alineji 1. odstavka točke 16. družbene pogodbe, tako da preneha poslovni delež in vse s tem povezane pravice in obveznosti družbenika L. V. v družbi H., d.o.o., pri čemer mu je družba H., d.o.o., dolžna izplačati ocenjeno vrednost njegovega 40 (štirideset) % poslovnega deleža po stanu na dan izključitve v višini, kot jo bo ocenil pooblaščeni ocenjevalec podjetij, in sicer najkasneje v roku 6 (šestih) let od dneva izključitve z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled.“ „2. Gornje izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža izključenega družbenika L. V. se skladno s 6. odst. 502. čl. ZGD-1 zadrži do pravnomočne odločitve sodišča o odškodninskih tožbah zoper družbenika L. V. ali do sklenitve poravnave med družbo in izključenim družbenikom, tako, da družba H. D. d.o.o. dotlej ni v zamudi s plačilom.“

III.) tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v višini 570,60 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude s plačilom pa še zamudne obresti.

2. Proti sodbi se je tožnik pritožil, uveljavljal je bistvene kršitve iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter napačno uporabo materialnega prava ter pristojnemu višjemu sodišču predlagal, da pritožbi ugodi, sodbo razveljavi in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, toženi stranki pa naloži v plačilo nastale pravdne stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nesporno je, da je registrsko sodišče postopek vpisa sprememb podatkov v zvezi z izključitvijo tožeče stranke iz družbe H., d.o.o., prekinilo do pravnomočnosti odločbe v obravnavanem sporu (sklep Okrožnega sodišča v Krškem Srg 2011/28456 z dne 25. 11. 2011), zato ni izključen pravni interes tožnika za tožbo. Ne more pa se nanj pritožnik sklicevati kot na materialno pravno podlago za uveljavitev zahtevka na izpodbojnost oziroma ničnost skupščinskega sklepa, ki je podlaga za vpis spremembe podatkov v sodni register.

6. Tožnik je v tožbi izrecno navedel, da tožbe ne vlaga po določbah ZGD-1 o izpodbojni tožbi ter zagovarjal stališče, da ima glede na sklep o prekinitvi postopka pravico do sodnega varstva zaradi ugotovitve, da razlogi za izključitev niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je zahtevek na razveljavitev sklepa o izključitvi tožnika iz družbe zavrnilo, smiselno zaradi nesklepčnosti, pri tem pa ga je presojalo tudi glede na določbe ZGD-1 o izpodbijanju sklepov skupščine in v razlogih sodbe navedlo, da bi po tej podlagi moralo tožbo zavreči. Tudi v pritožbi tožnik vztraja, da je že v tožbi in v svojih pripravljalnih vlogah trdil, da sklep skupščine ni izpodbojen in da tudi ne uveljavlja razlogov za izpodbijanje po 395. členu ZGD-1, pač pa, da je sklep neutemeljen, zato nasprotuje razlogom sodišča prve stopnje.

7. Če tožnik v konkretnem primeru trdi, da ne uveljavlja razlogov izpodbojnosti sprejetega sklepa po 1. točki 1. odstavka 395. člena ZGD-1, potem so sprejeti sklepi skupščine še vedno veljavni. Ker po določbah ZGD-1 ni predvidena možnost od sodišča zahtevati, da mimo pravil o izpodbijanju z izpodbojno tožbo (396. člen ZGD-1), presoja utemeljenost sprejetih skupščinskih sklepov (tako, da jih kot utemeljene potrdi ali pa kot neutemeljene spremeni ali razveljavi), se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno primarno postavljen zahtevek tožeče stranke, s katerim zahteva, da se kot neutemeljeni razveljavijo sklepi skupščine tožene stranke, kot nesklepčen zavrnilo.

8. Kljub temu je pravilno preizkusilo postavljen zahtevek tožeče stranke tudi v luči določb ZGD-1 o izpodbojni tožbi.

9. Za uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti sklepov skupščine družbe z omejeno odgovornostjo se določbe zakona o delniški družbi uporabljajo smiselno (522. člen ZGD-1). Glede roka za vložitev izpodbojne tožbe ZGD-1 v prvem odstavku 396. členu določa rok enega meseca, ki začne teči, če se je tožnik udeležil skupščine, z dnem, ko se je skupščina končala; če pa se je ni udeležil, z dnem, ko je izvedel za sklep ali bi zanj moral zvedeti. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da bi moral tožnik, v kolikor bi želel doseči razveljavitev sklepa o njegovi izključitvi iz družbe, najpozneje na skupščini 14. 7. 2011 napovedati vložitev morebitne izpodbojne tožbe zoper sklep v skladu s 397. členom ZGD-1, česar pa ni storil. Pri tem je ugotovilo na podlagi njegove izpovedi, da je bil seznanjen tako s sklicem skupščine kot tudi z dnevnim redom le-te in da je zadevo predal svoji odvetnici ter jo pooblastil, da uveljavlja sodno varstvo; da izostanka ni opravičil, niti se ni skupščine udeležila pooblaščenka ter da kljub pravnemu pouku na koncu vabila na skupščino ni nikoli vpogledal dokumentov, ki so bili podlaga predlogu večinskega družbenika za tožnikovo izključitev.

10. Ne glede na vprašanje, ali je bil tožnik dolžan napovedati izpodbijanje skupščinskega sklepa o izključitvi iz družbe, bi glede na dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, moral zato, da si zagotovi sodno varstvo in da uveljavi neutemeljenost razlogov za izključitev z izpodbojno tožbo po določbah ZGD-1, tožbo vložiti v enem mesecu po odločitvi o njegovi izključitvi na skupščini, za katero je vedel, da bo izvedena 14. 7. 2011. Pri tem je bistveno tudi njegovo stališče, da drugačne odločitve kot je bila predlagana niti ni pričakoval, ker je o svojem predlogu na skupščini odločal sam predlagatelj kot večinski družbenik. Torej se ne more sklicevati na to, da naj bi za sklep skupščine o izključitvi zvedel pozneje. S tem pa se izkaže, da je s tožbo, ki jo je vložil 22. 11. 2011, zamudil enomesečni prekluzivni rok iz 396. člena ZGD-1, zato je njegovo stališče, da bi bilo dolžno sodišče ne glede na navedeno dejstvo razpravljati in odločati o neveljavnosti vsebine sklepa, zmotno. To bi bilo dolžno storiti, če bi tožnik izpodbojno tožbo iz 396. člena ZGD-1 vložil pravočasno.

11. Če je s posebnim predpisom določen rok za tožbo, pa sodišče ugotovi, da je bila vložena prepozno, se s sklepom zavrže (274. člen ZPP). Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno ugotovilo, da so podani pogoji za zavrženje izpodbojne tožbe. Ker pa je tožeča stranka uveljavljala zahtevek tudi na drugi trditveni podlagi, torej, da skupščinski sklep ni pravilen in da je zato neutemeljen, s katero pa ne more doseči z zahtevkom predlagane odločitve (kot je obrazloženo v prejšnjih odstavkih), je pravilno nesklepčen tožbeni zahtevek zavrnilo.

12. Ker pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje o primarno postavljenem zahtevku (353. člen ZPP).

13. Sodišče prve stopnje je odločilo tudi o podrejenem zahtevku tožnika, s katerim je uveljavljal ničnost skupščinskega sklepa po 4. alineji prvega odstavka 390. člena ZGD-1 (če je sklep po svoji vsebini v nasprotju z moralo ali javnim redom).

14. Tožnik je zatrjeval, da sklep večinskega družbenika o tožnikovi izključitvi iz družbe nemoralen, ker temelji na neresničnih podatkih.

15. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. V razlogih sodbe (predzadnji odstavek obrazložitve) se je sklicevalo na stališče iz komentarja k členu 359 ZGD, da se „ničnostni razlog, povezan z moralo, usmerja le na samo besedilo sklepa skupščine, ne pa na širše ozadje, povezano s sklepom. Poglavitni razlog za takšno ozko tolmačenje nasprotja z moralo je, da imajo delničarji na razpolago izpodbojno tožbo, prek katere lahko uveljavljajo izpodbijanje sklepov skupščine. V primeru, če pa se s sklepom skupščine oškodujejo tretje osebe, ki niso delničarji oziroma družbeniki in ki niso upravičenci do izpodbijanja pa se ničnost presoja širše, ne le ozko besedilo sklepa pač pa tudi njegova notranja vsebina“.

16. Tožnik sodnega varstva z izpodbijanjem skupščinskega sklepa ni izkoristil (zamudil je prekluzivni zakonski rok za njegovo uveljavitev), zato neutemeljeno poskuša zatrjevano neutemeljenost razlogov za izključitev (to je, da so razlogi izmišljeni, lažni in neosnovani in da zato ne obstojijo ne zakonski ne pogodbeno določeni razlogi za njegovo izključitev iz družbe) uveljaviti kot ničnostni razlog. Izključitev družbenika iz družbe zaradi ravnanja, ki škodi družbi in krni njen ugled, samo po sebi ni nemoralno dejanje, niti v nasprotju z javnim redom. Zato je sodišče prve stopnje podrejeni zahtevek že na podlagi trditev tožeče stranke ob pravilni uporabi materialnega prava pravilno zavrnilo. S tem pa se izkažejo kot neutemeljeni očitki pritožnika, da iz sodbe ni jasno, na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje tako odločitev sprejelo.

17. Glede na navedeno pritožnik ni uspel omajati materialno pravno pravilne odločitve sodišča prve stopnje. Ker niso podani tudi nobeni pritožbeni razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka na ničnost sklepa skupščine tožene stranke z dne 14. 7. 2011 (353. člen ZPP).

18. Ker s pritožbo ni uspel, ni utemeljena pritožnikova zahteva, da mu pritožbene stroške povrne tožena stranka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

(1) 2. knjiga, GV, 2002, dr. Kocbek, str. 190 in 191.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia