Jedro

Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, je treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi 26. člena tega zakona). To pomeni, da so bila štiri leta sodniške službe s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred in pravilno odšteta.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka delno ugodila pritožbi tožeče stranke (sodnice) in svojo odločbo št. ... z dne 19.12.1994 glede uvrstitve v plačilni razred spremenila tako, da se sodnica s 1.1.1995 uvrsti v plačilni razred 2,56 ter v preostalem delu pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. V obrazložitvi odločbe tožena stranka navaja, da je bila sodnica z odločbo z dne 19.12.1994 razporejena na okrajno sodišče in uvrščena v plačilni razred 2,32 glede na podatek, da je s 1.1.1995 dopolnila 14 let in en mesec sodniške službe, in upoštevaje izhodiščni plačilni razred s količnikom 2,00 ter da je sodnica v pritožbi zoper to odločbo zahtevala uvrstitev v plačilni razred 2,73. Pri odločitvi o pritožbi je tožena stranka upoštevala svoje stališče z dne 26.1.1995, da se za vse sodnike okrajnih sodišč določba 3. odstavka 107. člena Zakona o sodniški službi (ZSS, Uradni list RS, št. 19/94) uporablja tako, da se upošteva čas prvih štirih let opravljanja sodniške funkcije sodnika temeljnega sodišča za čas opravljanja službe okrajnega sodnika, čas, ki presega štiri leta pa za čas opravljanja sodniške službe okrožnega sodnika z izhodiščnim plačilnim razredom 2,25. Zato je v skladu z določbami 44. in 47. člena v zvezi s 107. členom ZSS ter ob upoštevanju 14 let in 1 mesec sodniške službe spremenila svojo odločitev tako, da je sodnico uvrstila v plačilni razred 2,56 (I. plačilna skupina, 2. in 3. odstavek 44. člena ZSS); zahtevo za uvrstitev v višji plačilni razred od 2,56 pa je zavrnila kot neutemeljeno.

V tožbi zoper izpodbijano odločbo tožeča stranka ponovno uveljavlja pritožbeno zahtevo za uvrstitev v plačilni razred 2,73. Navaja, da je od 10.7.1981 do 1.3.1993 opravljala funkcijo sodnice na kazenskem oddelku temeljnega sodišča na zadevah sedanje okrajne in okrožne pristojnosti ter že prva štiri leta sodniške službe pričela delati na zadevah okrožne pristojnosti in na teh pristojnostih delala več kot 11 let. Na svojo prošnjo je bila šele s 1.3.1993 premeščena na nepravdni oddelek temeljnega sodišča, s 1.1.1995 pa je dopolnila 14 let in en mesec sodniške službe. Zato predlaga, da vrhovno sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni, tako da se jo ob uporabi 3. odstavka 107. in 26. člena ZSS s 1.1.1995 uvrsti v plačilni razred 2,73. Tožena stranka se v odgovoru na tožbo sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in dodaja, da je glede na 3. odstavek 107. člena ZSS tudi pri okrajnih sodnikih upoštevala plačilni razred 2,25 kot izhodiščni plačilni razred, ki je sicer po določbi 2. odstavka 49. člena tega zakona izhodiščni plačilni razred okrožnih sodnikov. Kriteriji, na katere se sklicuje tožeča stranka, pa so bili ustrezno upoštevani pri razporeditvi na okrajno sodišče v okviru določbe 124. člena Zakona o sodiščih (ZS, Uradni list RS, št. 19/94) in je odločba glede razporeditve pravnomočna. Predlaga sodišču, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po prehodni določbi 1. točke 2. odstavka 124. člena ZS se pri razporejanju sodnikov temeljnih sodišč praviloma sodnike, ki so v zadnjem letu pred uveljavitvijo tega zakona (torej pred 28.4.1994) delali na zadevah, ki po tem zakonu sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, razporedi na okrajna sodišča. Tožeča stranka sama navaja, da je od 1.3.1993 dalje delala na zadevah, ki po ZS sodijo v pristojnost okrajnih sodišč, in razporeditve na okrajno sodišče tudi ne izpodbija, ampak izpodbija le uvrstitev v plačilni razred 2,56 in zahteva uvrstitev v plačilni razred 2,73. Sporno je torej, ali so bile pri uvrstitvi tožeče stranke (na sodniški funkciji okrajne sodnice) v plačilni razred 2,56 pravilno uporabljene prehodne določbe 3. odstavka 107. člena ZSS, ki napotujejo na 1. in 2. odstavek tega člena ter smiselno uporabo 26. člena tega zakona o napredovanju sodnika v višji plačilni razred.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno odločila. Tožeča stranka namreč zmotno meni, da je pri uvrstitvi v plačilni razred po prehodnih določbah 3. odstavka 107. člena ZSS pomembno, koliko let je pri opravljanju sodniške funkcije na temeljnem sodišču delala na zadevah iz pristojnosti sedanjih okrajnih in okrožnih sodišč, kajti to je pomembno le pri razporeditvi sodnika na sodniško mesto, kar pa v tej zadevi ni sporno. Pri uvrstitvi v plačilni razred sodnika, ki nadaljuje funkcijo po prehodnih določbah 1., 2. in 3. odstavka 107. člena ZSS na okrajnem sodišču, pa je bilo treba uporabiti način, ki izhaja iz teh določb (torej 1., 2. in 3. odstavek 44. člena, 1. odstavek 47. člena in 2. odstavek 49. člena ob smiselni uporabi določbe 26. člena tega zakona, da sodnik napreduje v višji plačilni razred vsaka 3 leta, razen v primeru, ko je za ta čas z oceno sodniškega dela ugotovljeno, da ne izpolnjuje pogojev za napredovanje, oziroma če tako določa pravnomočna sodba disciplinskega sodišča). Iz prehodne določbe 2. odstavka 107. člena ZSS izhaja, da sodnika, ki nadaljuje funkcijo, uvrsti sodni svet v plačilni razred, ki ustreza dosedanji dolžini opravljanja sodniške funkcije na sodišču, na katerem nadaljuje delo, ob smiselni uporabi določb tega zakona o napredovanju sodnika in ob upoštevanju uvrstitve po določbi 124. člena ZS. Po 3. odstavku 107. člena ZSS pri sodnikih temeljnih sodišč, ki se razporedijo na okrajna in okrožna sodišča, se praviloma šteje za uvrstitev v plačilni razred po določbi prejšnjega odstavka čas prvih štirih let opravljanja sodniške funkcije sodnika temeljnega sodišča za čas opravljanja službe okrajnega sodnika, čas, ki presega štiri leta, pa za čas opravljanja sodniške službe okrožnega sodnika. Ker ni sporno, da je tožeča stranka po razporeditvi nadaljevala funkcijo sodnice na okrajnem sodišču tudi še ob uvrstitvi v sporni plačilni razred 2,56 pri 14 letih in 1 mesecu sodniške službe, je bil kot izhodiščni plačilni razred pravilno uporabljen plačilni razred okrožnega sodnika 2,25 za čas prvih štirih let njenega opravljanja sodniške funkcije na temeljnem sodišču (3. odstavek 107. člena v zvezi z 2. odstavkom 49. člena ZSS). Ker to pomeni, da so bila ta štiri leta s tem porabljena za izhodiščni plačilni razred, so bila pravilno odšteta od 14 let in 1 meseca. Zato je tožena stranka, upoštevaje to in napredovanje vsaka tri leta, pravilno uvrstila tožečo stranko (zaradi trikratnega napredovanja od izhodiščnega plačilnega razreda 2,25 naprej preko plačilnih razredov 2,32 in 2,40) v plačilni razred 2,56 (1., 2. in 3. odstavek 44. člena in 1. odstavek 47. člena, ob smiselni uporabi 26. čl. ZSS). Uvrstitev v plačilni razred 2,73 po predlogu tožeče stranke bi bila v nasprotju s 3. odstavkom 107. člena ZSS, zlasti glede na veljavnost te prehodne določbe za uvrstitev v plačilni razred za okrajnega in okrožnega sodnika v času trajanja njene sodniške funkcije.

Na podlagi obrazloženega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS/77), ki ga je smiselno uporabilo kot predpis Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 65/97 - popravek).