Jedro

Četudi bi upoštevali vsa kmetijska zemljišča, ki jih ima v uporabi tožnikovo kmetijsko gospodarstvo (in ne le zemljišč, ki so po dejanski rabi njive in vrtovi in/ali nasadi, kot to sicer zahteva PUP oziroma Pravilnik), to za postavitev kmečke lope ne dosega zahtevanih več kot 5 ha obdelovalnih kmetijskih površin, pač pa le 1,91 ha. Ključno v zadevi torej je, da temeljnega pogoja za pridobitev soglasja za postavitev kmečke lope velikosti 65 m2 na kmetijskem zemljišču, to je zahtevane površine strnjenih kmetijskih zemljišč določene dejanske rabe, tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Uradu za okolje in prostor Mestne občine Koper (v nadaljevanju prvostopenjski organ) dne 20. 11. 2018 vložil zahtevo, da se mu kot nosilcu kmetijskega gospodarstva, vpisanega v Register kmetijskih gospodarstev (RKG) pod št. ... izda soglasje za postavitev nezahtevnega objekta, in sicer kmečke lope velikosti 65 m2 na parc. št. 586/4 k.o. .... K vlogi je priložil dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte, po pozivu prvostopenjskega organa pa še mnenje Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica, Kmetijsko svetovalne službe - Izpostava Koper (v nadaljevanju KSS) z dne 13. 2. 2019, strokovno mnenje v postopku presoje sprejemljivosti posega v okviru gradbenega dovoljenja z dne 27. 11. 2018, soglasje Urada za javne gospodarske službe in promet z dne 19. 12. 2018 in Kulturnovarstveno soglasje z dne 5. 12. 2018. Prvostopenjski organ je z odločbo, št. 351-... z dne 10. 4. 2019 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), tožnikov zahtevek zavrnil. 2. Prvostopenjski organ svojo odločitev opira na določbo četrtega odstavka 6. člena Pravilnika o nezahtevnih in enostavnih objektih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v Mestni občini Koper (v nadaljevanju Pravilnik). Po tej določbi je pogoj za gradnjo kmečke lope na kmetijskem zemljišču do največje bruto površine 65 m2 strnjena obdelana kmetijska površina v izmeri najmanj 50.000 m2 (5 ha) z evidentirano dejansko rabo trajni nasad in/ali njive in vrtovi, ki jo obdeluje kmetijsko gospodarstvo. GERK enote tožnikovega kmetijskega gospodarstva se nahajajo v bližini naselja ..., razen GERK enote ..., ki se nahaja v k.o. ... in je od ostalih zemljišč oddaljena cca 14 km zračne razdalje. Preostale GERK enote obsegajo površino 1,57 ha, od tega površine z določeno rabo trajni nasadi ali njive in vrtovi površino 0,82 ha. Tako obdelane kmetijske površine ne tvorijo sklenjene obdelane kmetijske površine, ki bi po velikosti ustrezala pogojem Pravilnika za postavitev nezahtevnega objekta.

3. Pravilnik v prvem odstavku 5. člena določa, da je pri gradnji nezahtevnih in enostavnih objektov na kmetijskih in gozdnih zemljiščih treba upoštevati načelo varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč in je na njih dovoljeno graditi le, kolikor se dejansko izboljša uporaba teh zemljišč in če potrebe po gradnji teh objektov ni možno zadovoljiti na lastnem funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta investitorja. Parc. št. 586/4 k.o. ..., na kateri je tožnik predvidel poseg, leži v neposredni bližini parc. št. 604/11 te k.o., med njima pa je območje javnega dobra s parc. št. 3531/2 k.o. ..., širine cca 5 m. Parc. št. 604/11 k.o. ... je po podatkih zemljiške knjige v lasti tožnika, na njej pa stojita dve stavbi. Ta parcela je po Dolgoročnem planu Občine Koper, Družbenem planu Občine Koper in Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Mestne občine Koper v pretežnem delu določena kot ureditveno območje za poselitev, območje izvenmestnih naselij, ki je namenjeno za mešano urbano rabo. Tožnik torej razpolaga z obsežnim območjem stavbnih zemljišč v neposredni bližini osnovnega objekta, nekatere GERK enote (..., ..., ...) pa se nahajajo na ureditvenem območju za poselitev.

4. Prvostopenjski organ je z opisanimi ugotovitvami seznanil tožnika, ki je podal svoje pripombe, in sicer se je skliceval na pozitivno mnenje KSS za postavitev predvidenega objekta, navajal, da je treba v obdelane kmetijske površine upoštevati tudi kmetijska zemljišča v pripravi, da bi morale biti upoštevane površine v k.o. ..., saj se obdelujejo z istimi stroji kot zemljišča v k.o. ..., da Pravilnik ne določa pojma "strnjeno", da je parc. št. 604/11 k.o. ... delno stavbna in delno kmetijska ter da je stavbni del te parcele v naravi že pozidan. Prvostopenjski organ pojasnjuje, da je mnenje KSS le eden od pogojev iz Pravilnika, ki mora biti izpolnjen za izdajo zahtevanega soglasja. Pravilnik v 6. členu natančno določa, katere vrste rabe se upoštevajo za izpolnjevanje pogoja minimalne velikosti strnjenega obdelanega kmetijskega zemljišča, pri čemer raba "kmetijsko zemljišče v pripravi" ni ustrezna raba. Pravilnik pojma strnjenosti ne ureja posebej zato, ker njegov pomen izhaja že iz Slovarja slovenskega knjižnega jezila (v nadaljevanju SSKJ), kar prvostopenjski organ citira. Za parc. št. 586/4 k.o. ... pojasnjuje, da ta sicer ne meji neposredno na parc. št. 604/11 te k.o., vendar pa je razdalja med njima zanemarljivo majhna. Pri parc. št. 604/11 k.o. ..., ki meri 10.446 m2, je večji del, in sicer 75 %, umeščen med zemljišča mešane urbane rabe, pretežni del parcele pa je nepozidan.

5. Tožnik je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložil pritožbo, ki pa jo je Župan Mestne občine Koper (v nadaljevanju drugostopenjski organ) z odločbo, št. 351-... z dne 17. 6. 2019, zavrnil in se v obrazložitvi pridružil utemeljitvi odločitve prvostopenjskega organa. Poudarja, da tožnik za postavitev nezahtevnega objekta, to je kmečke lope, ne izpolnjuje pogoja strnjene obdelave kmetijske površine, kot ga določa Pravilnik. Iz Javnega pregledovalnika grafičnih podatkov MKGP je razvidno, da ima tožnikovo kmetijsko gospodarstvo 1,87 ha obdelanih kmetijskih površin. Relevantna je le obdelovana površina, ne pa tista zemljišča, ki so evidentirana kot "kmetijska zemljišča v pripravi". Kmetijskega zemljišča z GERK ... zaradi oddaljenosti cca 14 km zračne razdalje ni mogoče uvrstiti med strnjene obdelane kmetijske površine. K načrtovani gradnji kmečke lope je tožniku sicer izdala soglasje KSS, vendar pa gre v primeru tega soglasja le za eno od dokazil, ki morajo biti predložena v postopku izdaje soglasja za gradnjo. Drugostopenjski organ tudi poudarja, da je prvostopenjski organ svojo odločitev oprl na pravilno pravno podlago.

6. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in s tožbo v upravnem sporu, ki jo vlaga iz vseh tožbenih razlogov, sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi ter vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje, tožena stranka pa naj mu povrne stroške postopka.

7. Tožnik se sklicuje na Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v občini Koper (v nadaljevanju PUP), ki v 40. členu določa, da je na območju Mestne občine Koper na prvem in drugem območju kmetijskih in gozdnih zemljišč med drugim dovoljena tudi postavitev enostavnega in nezahtevnega pomožnega kmetijsko-gozdarskega objekta v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, ter skladno z določili tega odloka, razen kleti in vinske kleti. Po uredbi, ki ureja vrsto objektov glede na zahtevnost, spadajo druge nestanovanjske kmetijske stavbe med nezahtevne objekte kolikor dosegajo do 150 m2 površine, sam pa je vložil zahtevo za izdajo soglasja za objekt izmere 65 m2. PUP kot nadaljnja pogoja določa, da lahko objekt postavi le oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in da pridobi soglasje KSS o utemeljenosti posega. PUP torej ne zahteva, da bi se morale poleg opisanih pogojev upoštevati tudi določbe Pravilnika.

8. Tožnik je vpisan v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva in s tem izpolnjuje prvi pogoj, ki ga določa PUP, pridobil pa je tudi pozitivno mnenje KSS za gradnjo 45 m2 velike kmečke lope. Ta organ je obenem ugotovil, da ima tožnik v obdelavi 1,91 ha kmetijskih zemljišč. Iz določbe 40. člena PUP izhaja, da se upošteva celotna obdelovalna GERK površina, medtem ko je s Pravilnikom gradnja enega pomožno kmetijsko gozdarskega objekta omejena na površino 35 m2 in višino 2,5 m pri velikosti strnjenega kmetijskega zemljišča z določeno dejansko rabo njive in vrtovi in/ali trajni nasadi minimalne velikosti 5000 m2, v primeru obdelovalnih površin nad 1 ha na površino 45 m2 in v primeru obdelovalnih površin nad 5 ha na površino 65 m2 in višine 2,5 m. 9. Tožena stranka je tožniku zavrnila gradnjo kmetijske lope v želeni kvadraturi 65 m2, prav tako pa tudi za kvadraturo 45 m2 in za 35 m2, četudi za zadnji dve tožnik izpolnjuje vse pogoje. Tožena stranka pa je pri odločanju izločila GERK ... v izmeri 0,3 ha, in sicer iz razloga oddaljenosti od ostalih zemljišč, ki so v naselju .... Tožnik navaja, da je tako v Pravilniku kot tudi v PUP pogoj za postavitev kmečke lope velikost strnjenega obdelanega kmetijskega zemljišča, ki ga ima investitor v lasti ali najemu na območju Mestne občine Koper. Pogoj torej je, da zemljišča ležijo na območju te mestne občine, tožena stranka pa interpretira razdaljo med zemljišči, ne da bi pojasnila, kako je prišla do podatka o oddaljenosti po zračni liniji. Niti v PUP niti v Pravilniku ni ne z besedami in ne z merskimi enotami določena definicija strnjenega zemljišča in se je zato tožena stranka odločila, da bo uporabila SSKJ. Dolžnost zakonodajne in lokalne oblasti pa je, da sprejema predpise, ki so pisani na razumljiv način tudi za širšo populacijo. To se kaže tudi v tem, da KSS pojem strnjenosti razume drugače kot ga razume tožena stranka, saj prva v svojem mnenju upošteva tudi GERK ..., druga pa ne. Tožnikova zemljišča v k.o. ... in k.o. ... se sicer obdelujejo z istimi stroji, ki so shranjeni v ....

10. Tožena stranka pri odločanju tudi ni upoštevala tistih tožnikovih zemljišč, ki so v GERK vpisana kot zemljišča v pripravi. Zemljišča se v RKG vpišejo tako, da se na podlagi dejanskega stanja v naravi vrisuje GERK. Za GERK - Pid ... je tožnik dne 16. 7. 2018 pridobil dovoljenje za novo zasaditev vinske trte, njegova dejanska raba pa je sedaj vinograd. Zaveda se, da je bilo na njem, da takoj po posaditvi vinske trte obvesti upravno enoto o spremembi namembnosti zemljišča iz pripravljalnega zemljišča v vinograd, vendar pa je bila tožena stranka v pritožbenem postopku s tem, da je na zemljišču posajen vinograd, seznanjena, o tem izdana odločba pa ji je bila tudi poslana v vpogled. Tožena stranka bi zato, da bi se prepričala o dejanskem stanju, lahko opravila ogled na terenu.

11. Tožena stranka navaja, da je dovoljeno graditi na kmetijskih zemljiščih kolikor se dejansko izboljša uporaba teh zemljišč in če gradnje potrebnih objektov ni možno zadovoljiti na lastnem funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta investitorja. Tožnik težko razume interpretacijo tožene stranke kako izboljšati uporabo kmetijskih zemljišč, če nima kam pospraviti strojne in kmetijske mehanizacije. Ta je na tožnikovi kmetiji potrebna za pridelavo v nasadih, na vrtu in travnikih, in sicer potrebuje traktor s priključki, opremo za obiranje oljk in grozdja ter kletarsko opremo, kar vse našteva. Nepremičnina s parc. št. 604/11 k.o. ... meri 10.446 m2 in po namenski rabi sodi med stavbna in kmetijska zemljišča. Območje stavbnega dela zemljišča je pozidano, saj sta na tem mestu vrisani dve stavbi, ena stanovanjska in druga nestanovanjska, poleg tega pa je ob stavbah zgrajen tudi puč1, ki ga bo treba zakonsko vrisati. Tožnik je toženo stranko opozoril, da je območje stavbnega zemljišča pozidano, vendar pa je tožena stranka brez ogleda in ugotovitve dejanskega stanja odločila, da bi lahko nov objekt stal na stavbnem zemljišču. 12. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

13. Sodišče je v zadevi dne 31. 3. 2021 izvedlo glavno obravnavo, na kateri je v dokaznem postopku prebralo listine iz upravnega spisa zadeve, pregledalo fotografijo puča (zaradi seznanitve z lastnostmi tega objekta) ter prebralo elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2021 (priloga A7 v sodnem spisu). Obe stranki sta na obravnavi vztrajali pri svojih stališčih in jih dodatno pojasnjevali.

14. Tožnikova pooblaščenka je izpostavila, da je stališče tožene stranke, da naj tožnik ne bi imel strnjene obdelovalne površine, ki po velikosti ustrezala Pravilniku, napačno, kot tudi napačno njeno stališče in interpretacija glede strnjenosti zemljišč. Kaj je strnjena zemljišča, sicer v Pravilniku ni določeno. Kolikor bi Pravilnik vprašanje strnjenosti urejal tako, kot to tolmači tožena stranka, bi kot relevantno območje določal območje katastrske občine in ne območje celotne Mestne občine Koper. Od obdelovalca kmetijskih zemljišč je tudi neživljenjsko pričakovati, da bi imel ločeno kmetijsko mehanizacijo za parcele, ki ležijo v različnih katastrskih občinah. Trditve tožene stranke, da naj bi tožnik razpolagal z zadostnim stavbnim zemljiščem, so v nasprotju z dejanskim stanjem, tožena stranka pa bi se lahko o tem prepričala z ogledom, kar ji je tožnik tudi predlagal. Na nepremičnini, za katero tožena stranka navaja, da bi lahko na njej tožnik postavil enostavni objekt, je namreč zgrajen puč, ki tako gradnjo onemogoča. Tožnik sicer želi postaviti kmečko lopo, ki je kot taka namenjena shranjevanju kmetijske mehanizacije, kar je razvidno tudi iz 6. člena Pravilnika. Pravilnik, na katerem je tožena stranka utemeljila svojo odločitev, je sicer po prepričanju tožnika nezakonit, saj je bilo v prehodnih in končnih določbah PUP, ki je bil podlaga za sprejem tega Pravilnika izrecno določeno, da mora biti pri sprejemanju Pravilnika vključeno pristojno ministrstvo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa v sprejem tega Pravilnika ni bilo vključeno, kar potrjuje elektronsko sporočilo z dne 18. 3. 2021. Glede na jasne določbe PUP je bila vključitev ministrstva v sprejem Pravilnika obligatorna, kar kaže tudi dejstvo, da je tožena stranka v letu 2019 ob sprejemanju novega pravilnika zahtevala mnenje ministrstva, ki je tudi podalo pripombe in so bile te v pravilniku nato upoštevane.

15. Tožena stranka je menila, da sodelovanje ministrstva ni bilo predvideno kot obligatorni pogoj za veljavnost Pravilnika, katerega sprejem je bil nedvomno v pristojnosti tožene stranke. Ne glede na to, pa tudi sicer 59. člen PUP v šestem, sedmem in štirinajstem odstavku za postavitev kmečke lope določa povsem enake pogoje, kot jih določa Pravilnik, med drugim tudi pogoj strnjenega obdelanega kmetijskega zemljišča določene velikosti, česar pa tožnik ne izpolnjuje. Glede pogoja ''strnjeno zemljišče'' tožena stranka navaja, da to, da se v okviru jezikovne razlage pomensko odprtih določb oziroma pravnih standardov lahko uporabi razlaga pojmov oziroma besed v SSKJ, izhaja tudi iz sodne prakse (na primer sodba Vrhovnega sodišča RS, št. II X 144/2019). V citirani sodbi je Vrhovno sodišče sicer razlagalo pojem ''mejnih zemljišč'' po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ) in svoje stališče sprejelo z uporabo razlage tega pojma po SSKJ. Povsem enako je treba po prepričanju tožene stranke razlagati tudi pojem strnjenih zemljišč, in zato ne more biti dvoma, da več kilometrov oddaljena zemljišča ne morejo predstavljati prostorsko zaokrožene in povezane celote zemljišč, ki bi ustrezala temu pojmu strnjena. Nazadnje takega pojma tudi ne definirata niti ZKZ niti Zakon o inšpekcijskem nadzoru (ZIN), ki sicer oba v svojih določbah uporabljata tudi ta pojem. Ker torej tožnik ni izpolnjeval formalnih pogojev za postavitev kmečke lope, tožena stranka v zadevi tudi ni opravila ogleda.

K točki I izreka:

16. Tožba ni utemeljena.

17. Tožnik je pri prvostopenjskem organu vložil zahtevo za izdajo soglasja za postavitev nezahtevnega objekta na njegovem zemljišču s parc. št. 586/4 k.o. ..., in sicer kmečke lope velikosti 65 m2 (11,80 x 5,5 m, višine 2,50 m). Zahtevo je vložil kot nosilec kmetijskega gospodarstva, vpisanega v RKG pod št. .... Med strankama ni sporno, da je parc. št. 586/4 k.o. ... kmetijsko zemljišče, tožnik pa želi na tem zemljišču postaviti kmečko lopo z namenom, da bi v njej hranil kmetijsko mehanizacijo, orodja ter drugo strojno opremo, ki jo potrebuje pri obdelovanju kmetijskih površin.

18. Skladno s planskimi usmeritvami Mestne občine Koper gradnja na prvem območju kmetijskih zemljišč načeloma ni dovoljena, izjemoma pa je na območjih prvih in drugih kmetijskih in gozdnih zemljišč med drugim dovoljena postavitev enostavnih in nezahtevnih pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov v skladu z uredbo, ki ureja vrste objektov glede na zahtevnost, ter skladno z določili PUP, razen kleti in vinske kleti (3. alineja prvega odstavka 40. člena PUP). Po določbi šestega odstavka 59. člena PUP je gradnja takih objektov dovoljena za shranjevanje kmetijske mehanizacije in orodja. Pogoj za postavitev enostavnega objekta - kmečke lope maksimalne velikosti 35 m2 in višine največ 2,5 m je velikost strnjenega obdelanega kmetijskega zemljišča z določeno dejansko rabo trajni nasad, ki ga ima investitor v lasti ali najemu na območju Mestne občine Koper in mora obsegati minimalno velikost 5.000 m2. Postavitev kmečke lope je dopustna tudi v primeru večjih obdelovalnih površin, izključno za opravljanje kmetijske dejavnosti, pogoj za postavitev pa prav tako velikost strnjenega obdelanega kmetijskega zemljišča, ki ga ima investitor v lasti ali v uporabi (sedmi odstavek 40. člena PUP). Za postavitev pomožnega kmetijsko - gozdarskega objekta velikosti 45 m2 in maksimalne višine 2,5 m mora imeti investitor v lasti ali uporabi nad 1 ha obdelovalnih površin z dejansko rabo njive in vrtovi, trajni nasadi; za postavitev objekta velikosti 65 m2 in maksimalne višine 2,5 m pa v lasti ali uporabi nad 5 ha obdelovalnih površin te dejanske rabe. Povsem enake pogoje, kot jih določajo opisane določbe 40. člena PUP, določa tudi 6. člen Pravilnika, na katerega se sklicuje tožena stranka. Ker gre za identične pogoje, torej, ker pogojev, ki jih določa PUP, Pravilnik v ničemer ne dopolnjuje ali ureja drugače, sodišče meni, da dejstvo, da tožena stranka pred sprejetjem Pravilnika v postopek ni vključila pristojnega ministrstva, kot je to predvideno v prehodnih in končnih določbah PUP, ne vpliva na pravilnost sprejete odločitve.

19. Sodišče poudarja, da se je predmetni upravni postopek pričel na podlagi tožnikove vloge z dne 20. 11. 2018, s katero je zahteval izdajo soglasja za postavitev kmečke lope velikosti 65 m2 na zemljišču s parc. št. 584/6 k.o. ..., ki je kmetijsko zemljišče. Tožena stranka je zato ugotavljala, ali tožnik izpolnjuje pogoje za postavitev objekta takih dimenzij, ni pa imela podlage, da bi obenem ugotavljala, ali izpolnjuje pogoje za postavitev manjšega objekta (velikosti 35 m2 ali 45 m2), kot to tožnik ugovarja v tožbi. Podlaga za odločanje v upravnem postopku je namreč zahtevek stranke, ta pa se je v konkretnem primeru glasil na izdajo soglasja za postavitev kmečke lope velikosti 65 m2. Če bi tožnik želel, da bi tožena stranka odločila tudi glede soglasja za objekt manjših dimenzij, bi moral skladno s tem prilagoditi svoj zahtevek.

20. Po določbi sedmega odstavka 59. člena PUP, enako po določbi 6. člena Pravilnika, je v primeru večjih obdelovalnih površin, izključno za opravljanje kmetijske dejavnosti, dovoljena postavitev pomožnih kmetijsko - gozdarskih objektov, namenjenih kmetijski pridelavi, ki niso namenjeni prebivanju, med drugim tudi postavitev kmečke lope. Sodišče soglaša s tožnikovo pooblaščenko, da je primarni namen kmečke lope spravilo kmetijskih strojev in druge opreme, torej zagotavljanje pogojev pridelave, in ne pridelava v smislu vzgoje kmetijskih pridelkov. Temeljni pogoj za pridobitev soglasja za postavitev take kmečke lope je velikost strnjenega obdelanega kmetijskega zemljišča, ki ga ima investitor v uporabi, in sicer se za postavitev kmečke lope velikosti 65 m2 in višine 2,5 m, ki jo želi zgraditi tožnik, zahteva, da ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi strnjene kmetijske površine nad 5 ha, ki morajo biti po dejanski rabi njive in vrtovi in/ali trajni nasadi. Pozitivno mnenje, ki ga je izdala KSS in na katerega tožnik opira pretežni del svoje tožbe, ni edina podlaga za izdajo zahtevanega soglasja, pač pa je le eno od mnenj, ki jih mora vlogi za pridobitev soglasja priložiti investitor. Za odločitev v predmetni zadevi bi bilo torej mnenje KSS pomembno le, kolikor bi tožnikovo kmetijsko gospodarstvo izpolnjevalo osnovni pogoj glede zahtevane velikosti obdelovalnih površin, vendar pa sodišče na podlagi zbranih dokazov ugotavlja, da tožnik (oziroma njegovo kmetijsko gospodarstvo) tega pogoja ne izpolnjuje.

21. Iz podatkov upravnega spisa, konkretno mnenja KSS, izhaja, da ima tožnikovo kmetijsko gospodarstvo v uporabi skupaj 1,91 ha kmetijskih zemljišč, in sicer od tega 0,31 ha oljčnikov; 0,81 ha vinogradov; 0,03 ha sadovnjakov; 0,44 ha trajnih travnikov; in 0,32 ha kmetijskih zemljišč v pripravi. Četudi bi upoštevali vsa kmetijska zemljišča, ki jih ima v uporabi tožnikovo kmetijsko gospodarstvo (in ne le zemljišč, ki so po dejanski rabi njive in vrtovi in/ali nasadi, kot to sicer zahteva PUP oziroma Pravilnik), to za postavitev kmečke lope ne dosega zahtevanih več kot 5 ha obdelovalnih kmetijskih površin, pač pa le 1,91 ha. Kolikor bi od te površine odšteli še vse tiste površine, ki jih po dejanski rabi ni mogoče umestiti med njive in vrtove in/ali nasade, bi bila ta površina še toliko manjša. 22. Ključno v zadevi torej je, da temeljnega pogoja za pridobitev soglasja za postavitev kmečke lope velikosti 65 m2 na kmetijskem zemljišču, to je zahtevane površine strnjenih kmetijskih zemljišč določene dejanske rabe, tožnikovo kmetijsko gospodarstvo ne izpolnjuje (pa četudi bi upoštevali vsa kmetijska zemljišča v k.o. ... in k.o. ..., ne glede na njihovo dejansko rabo) in je zato že iz tega razloga odločitev tožene stranke pravilna ter utemeljena na PUP in Pravilniku. Sodišče se zato do ostalih ugovorov, ki jih navaja tožnik (vprašanje, kaj je treba šteti pod pojem strnjenih zemljišč, ali je dopustno za razlago tega pojma uporabiti SSKJ, ali je treba zemljišča v ... in ... šteti kot strnjena zemljišča, ali je na zemljišču s parc. št. 604/11 k.o. ... še mogoče postaviti kmečko lopo) ni opredeljevalo, saj za odločitev, glede na opisane ugotovitve, niti niso relevantni.

23. Ob upoštevanju vsega navedenega sodišče zaključuje, da tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

24. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Po pojasnilu tožnikove pooblaščenke je puč večji objekt, ki je glede na svojo uporabo najbližje vodnemu zajetju oziroma napajališču.