Jedro

Če delavec pravdne stranke (pravne osebe) brez zakonitega razloga odkloni sprejem sodne pošiljke, jo mora vročevalec pustiti v poslovnem prostoru. Če namesto tega pošiljko vrne sodišču, vročitev ni pravilno opravljena.

Izrek

Pritožbi druge toženke E d.o.o., L, se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba glede druge toženke razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških tožnikov za odgovor na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo naložilo toženkama, da morata v osmih dneh nerazdelno plačati 356.095,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2.4.2003 do plačila ter tožnikoma v istem roku povrniti 65.550,00 SIT njunih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od sodbe dalje.

Obe toženki sta se proti navedeni sodbi pritožili. Prvenstveno sta predlagali vrnitev v prejšnje stanje, vendar je sodišče prve stopnje predlog prve toženke zavrnilo, predlog druge toženke pa kot prepozen zavrglo. Naknadno je zaradi nepravilnega zastopanja zavrglo še pritožbo prve toženke.

Druga toženka se v pritožbi sklicuje na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/02 in 2/04). Navaja, da ni prejela ne tožbe in ne obvestila o prispeli sodni pošiljki.

Domneva, da je bila tožba vročena družbi U., d.o.o., ki ima sedež na istem naslovu. Ker ji v postopku ni bila dana možnost obravnavanja, sta bili kršeni tudi njeni ustavni pravici do sodnega varstva in enakosti pred sodiščem.

Tožnika v odgovoru na pritožbo zavračata pritožbene trditve kot nelogične in nedokazane. Menita, da je pritožba le poskus zavlačevanja postopka.

Pritožba je utemeljena.

Druga toženka je izpodbijano sodbo prejela dne 25.7.2003, pritožbo pa je vložila dne 13.8.2003. Čeprav je od vročitve sodbe do vložitve pritožbe preteklo več kot 15 dni, kolikor znaša zakonski pritožbeni rok, pritožba ni bila prepozna. Po 2. odstavku 83. člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94 do 73/04) namreč v času sodnih počitnic (od 15. julija do 15. avgusta) procesni roki ne tečejo, razen za nujne zadeve, zato se tudi sodna pisanja takrat ne vročajo.

Ker je bilo v obravnavanem primeru to že storjeno, čeprav ne gre za nujno zadevo, je začel teči pritožbeni rok šele prvi naslednji dan po koncu sodnih počitnic. Potemtakem je pritožba druge toženke pravočasna.

Druga toženka upravičeno očita sodišču prve stopnje, da ji je z napačno vročitvijo tožbe onemogočilo obravnavanje in s tem varstvo njenih pravic v postopku. V skladu s 1. odstavkom 133. člena ZPP bi moral vročevalec tožbo vročiti osebi, ki je pri drugi toženki pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Iz poročila vročevalca je razvidno, da je na sedežu druge toženke našel prodajalko, ki ji je dvakrat poskušal vročiti tožbo, vendar je sprejela le obvestilo o sodni pošiljki, ne pa tudi same pošiljke. Vročevalec bi zato v skladu s

144. členom ZPP moral sodno pošiljko s tožbo in pozivom k odgovoru nanjo pustiti v prostorih druge toženke ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Ker ni tako ravnal, ampak je sodno pošiljko vrnil sodišču, vročitev ni bila pravilno opravljena in tudi zakonska domneva o vročitvi ni mogla nastopiti. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo izdati zamudne sodbe, saj ni bil izpolnjen pogoj iz

1. točke 1. odstavka 318. člena ZPP, po katerem mora biti za izdajo takšne sodbe toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor.

Sodišče prve stopnje je torej izdalo izpodbijano sodbo v nasprotju z določbami zakona, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Obenem je z opustitvijo vročitve drugi toženki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

Ugotovljeni kršitvi (prvo je moralo pritožbeno sodišče upoštevati po uradni dolžnosti) terjata obvezno razveljavitev izpodbijane zamudne sodbe na podlagi 1. odstavka 354. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje poskrbeti za pravilno vročitev tožbe drugi toženki, pred tem pa tožnika pozvati k popravi oziroma dopolnitvi tožbenega predloga, saj iz 1. točke izreka ni jasno razvidno, komu mora druga toženka plačati zahtevani znesek z obrestmi.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odstavku 165. člena ZPP. O stroških, ki sta jih za svoj odgovor na pritožbo priglasila tožnika, bo odločalo sodišče prve stopnje, ker je pravica do njihovega povračila odvisna od končnega izida pravde.