Jedro

Organ za BPP mora pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.

Z izpodbijano odločbo je organ za BPP presegel standard presoje očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage. Naloga presoje neizvedbe oziroma utemeljenosti dokaza v zvezi z opravljenim pravdnim postopkom je namreč naloga pritožbenega sodišča, ne pa organa za BPP.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju št. Bpp 1765/2020 z dne 23. 12. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. P 60/2019 z dne 26. 10. 2020. 2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka odločila, da se tožnici BPP ne dodeli, saj po njeni oceni tožnica z vložitvijo pritožbe zoper navedeno sodbo z razlogi, kot jih navaja, nima verjetnih izgledov za uspeh in s tem ugotovila, da ne obstaja objektiven kriterij za dodelitev BPP, zato subjektivnega kriterija niti ni ugotavljala. Sodišče je namreč ugotovilo, da je prosilka v vtoževanem obdobju plačevala storitev omrežnine le v znesku 1,00 EUR mesečno. Na podlagi Elaborata o oblikovanju cen storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode Občine Polzela (v nadaljevanju Elaborat) z dne 23. 11.2016 pa je bila v vtoževanem obdobju od novembra 2017 do vključno februarja 2018 dolžna plačevati znesek v višini 3,81 EUR oziroma na podlagi Elaborata z dne 26. 10. 2017 v obdobju od marca do vključno novembra 2018 znesek v višini 3,86 EUR. Prosilka je v prošnji za dodelitev BPP sicer navedla pritožbene razloge, da je sodnica že pristransko odločala o isti sporni zadevi v pravdnem postopku P 122/2016 ter da sodnica na naroku ni hotela, da se izvedejo predlagani dokazi, natančneje v zvezi z Elaboratom, ki je veljal pred aprilom 2015, glede povišanja sporne cene s 1. 8. 2013 iz 0,10 EUR na 4,23 EUR. Zahteva prosilke za izločitev sodnice je bila s sklepom predsednice Okrajnega sodišča v Žalcu opr. št. Su 217/2020 z dne 7. 10. 2020 zavrnjena. Prosilka se je želela pritožiti tudi v zvezi z neizločitvijo sodnice iz postopka, in sicer na podlagi 5. in 6. točke 70. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodnica naj bi že pristransko odločala o isti sporni zadevi v pravdnem postopku P 122/2016. Organ za Bpp v zvezi s tem ugotavlja, da ne gre z takšno situacijo, saj gre za postopek v drugi pravdni zadevi. Glede 6. točke citiranega člena pa je prosilka navajala, da sodnica na naroku ni hotela, da se izvedejo predlagani dokazi v zvezi z Elaborati, natančneje povišanje sporne cene z dne 1. 8. 2013 iz 0,10 EUR na 4,23 EUR. Tožena stranka je v zvezi s tem ugotovila, da strankina pravica do izvedbe dokaza ni absolutna. Sodišče izvede tiste dokaze, ki so namenjeni dokazovanju dejstev, pomembnih za odločitev. Organ za Bpp je sledil obrazložitvi sodišča, da Elaborat, ki je bil v veljavi izven obračunskega obdobja, ki je predmet postopka, za predmetni postopek ni relevanten. Zahtevek tožnika iz pravdnega postopka se nanaša na obdobje od novembra 2017 do vključno novembra 2018, sodišče pa je uporabilo Elaborat, ki je bil v veljavi v vtoževanem obračunskem obdobju.

3. Tožnica s tožbo izpodbija navedeno odločitev kot smiselno nezakonito. Meni, da je nedopustno in nerazumljivo, da je organ za BPP samo sledil obrazložitvi pravdnega sodišča. Navaja, da se bo na sodbo pritožila in pri tem nujno potrebuje strokovno odvetniško in pravno pomoč, pri tem se sklicuje na razloge, ki jih je podala že v prošnji za dodelitev BPP. Podaja še vlogo za oprostitev sodne takse. Tožnica smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo organu v ponovni postopek.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa predložila upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. Predmet spora v obravnavani zadevi je odločitev tožene stranke, s katero je zavrnila prošnjo tožnice za odobritev BPP za sestavo in vložitev pritožbe v zvezi s pravdnim postopkom, ker je zadeva očitno nerazumna in nima verjetnega izgleda za uspeh.

7. Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva in nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca in njegovo družino življenjskega pomena. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Materialnopravno je tako presoja dodelitve BPP vezana na okvir, ki ga določa 24. člen ZBPP, v obravnavani zadevi pa je to vprašanje, ali zadeva ni očitno nerazumna in ima tožnica (vsaj) verjetne izglede za uspeh. Le v tem primeru je namreč, kot izhaja iz določbe prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, razumno začeti oziroma nadaljevati ta postopek ali vlagati pravna sredstva. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je (na prvi pogled) očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.

9. Med strankama je sporno, ali tožnica za dodelitev BPP izpolnjuje že objektivni kriterij.

10. Po presoji sodišča tožena stranka ni pravilno presodila, da zadeva nima verjetnega izgleda na uspeh. Zakonska ureditev iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP, na katero se sklicuje izpodbijana odločba, predpisuje zavrnitev BPP v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. To pomeni, da mora organ za BPP pri odločanju o prošnji opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti njegove udeležbe v postopku na podlagi razlogov, ki so spoznavni na prvi pogled („očitni“) in so tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku. Iz upravno sodne prakse izhaja, da pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev BPP, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oziroma zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za BPP1. Tožena stranka je sicer pravilno glede podanega očitka neizločitve sodnice ugotovila, da očitno sodnica ni odločala o isti zadevi v zadevi P 122/2016 (glede na sam letnik predhodne pravdne zadeve in glede na to, da je med strankama nesporno, da je bila v konkretni pravdni zadevi vtoževana terjatev za obdobje od novembra 2017 do novembra 2018). Presojala pa je nadalje tudi utemeljenost zavrnitve predlaganega dokaza z vpogledom v Elaborat v zvezi z letom 2015 povišano ceno omrežnine in ugotovila, da je ta dokaz nerelevanten in s tem utemeljeno zavrnjen in da zaradi navedenega tožnica v pritožbenem postopku ne bo uspešna. Po mnenju sodišča je Organ za BPP s takšno presojo presegel standard presoje očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage. Naloga presoje neizvedbe oziroma utemeljenosti dokaza v zvezi z opravljenim pravdnim postopkom je namreč naloga pritožbenega sodišča, ne pa organa za BPP.

11. Izpodbijana odločba torej temelji na napačni uporabi 24. člena ZBPP, zato je sodišče v skladu s 4. točko prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponovni postopek. V njem bo morala tožena stranka upoštevati navedeni vidik uporabe 24. člena ZBPP in ob presoji ostalih zakonskih pogojev ustrezno odločiti o prošnji tožnice.

12. Sodišče je o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe ter predloženega spisa očitno, da je treba na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti ter zadevo vrniti v nov postopek, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

13. Sodišče o predlogu tožnice za taksno oprostitev ni odločalo, ker se v postopkih odločanja o BPP v skladu z 10. členom Zakona o sodnih taksah (ZST-1) sodna taksa ne plača. 1 Sodbi Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015 in I U 786/2015 z dne 7. 7. 2015.