Jedro

Izvršljivost terjatve je materialna predpostavka tako izvršbe kot določitve sodnih penalov. Presoja izvršljivosti terjatve pa vsekakor sodi v pristojnost izvršilnega sodišča. Terjatev je izvršljiva, če je njen predmet, vrsta, obseg določen. Predmet je določen, če je določen ali vsaj določljiv. Takšna terjatev mora biti tudi mogoča in dopustna. V pristojnosti izvršilnega sodišča je presoja, ali je obveznost kot taka neizvršljiva, ker ni dopustna ali mogoča. Do neizvršljivosti obveznosti po izvršilnem naslovu pride tudi takrat, ko je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, nedopustno. Predmet obveznosti je nedopusten, kadar nasprotuje ustavi, morali ali prisilnim predpisom.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih I., II., IV. in V. točki izreka razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo: I. Dolžnica A. je na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Kranju P 350/2015 z dne 11. 11. 2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 378/2017 z dne 31. 5. 2017 v roku 15 dni od vročitve tega sklepa dolžna: a) ponovno nasuti prečni prekop čez pot, tako da bo vzpostavljena pot, ki je na skici A14, ki je priloga sklepa Okrajnega sodišča v Kranju P 350/2015 z dne 11. 11. 2016, označena kot "pot vlaka 3", in sicer na delu "presekana pot", kot je bila do 2. 11. 2015, b) na mestu, ki je na skici A14, ki je priloga sklepa Okrajnega sodišča v Kranju P 350/2015 z dne 11. 11. 2016, označen kot "B" na "poti vlaka 3", popravi vse prečne kanale v stanje, kot so bili pred motilnim dejanjem, da bodo služili namenu kot pred posegom. II. V primeru, da dolžnica v danem roku navedenih obveznosti ne bo izpolnila, je dolžna upniku za vsak dan zamude od dneva, ko izteče rok, določen v I. točki izreka tega sklepa, plačati za obveznost iz točke I.a izreka tega sklepa 100,00 EUR sodnih penalov, za obveznost iz točke I.b izreka tega sklepa pa 50,00 EUR sodnih penalov. III. Predlog upnika se zavrne: - v delu, ki se nanaša na obveznost odstranitve vejevja, debel in ostankov lesa z mesta, ki je na skici A14, ki je priloga sklepa Okrajnega sodišča v Kranju P 350/2015 z dne 11. 11. 2016, označen kot "B", da bo "pot vlaka 3" prosta in prehodna oz. prevozna za kmetijsko mehanizacijo, kot je bilo to pred posegom dolžnice, - v delu, v katerem zahteva izpolnitev obveznosti v krajšem roku od 15 dni, - v delu, v katerem predlaga, da se za neizpolnitev obveznosti popravila vseh prečnih kanalov na mestu "B" na "poti vlaka 3" dolžnici naloži plačilo sodnih penalov v znesku, višjem od 50,00 EUR. IV. Dolžnica je dolžna v roku 8 dni upniku plačati stroške v višini 1.518,37 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. V. Predlogi dolžnice za povrnitev stroškov z dne 26. 9. 2017, 29. 1. 2018, 1. 2. 2018, 19. 2. 2018, 11. 9. 2018, 21. 10. 2019, 20. 2. 2020, 11. 10. 2021 in z dne 13. 10. 2021 se zavrnejo.

2. Zoper I., II., IV. in V. točko izreka se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. Kot bistveno navaja, da je dolžnik zatrjeval, da ugrez ne obstaja, da se na ogledu ugrez ni nahajal tam, kot je na skici in da zato dolžnik ni bil prekludiran v svojih vlogah. Pred ogledom dolžnik tega ni mogel navajati. Upnikov predlog je bil povsem pavšalen, zaradi česar ga je sodišče tudi pozvalo, da ga substancira. Ker ugreza v naravi ni tam, kot je na skici, dolžnik obveznosti ne more izpolniti. Nasprotna ugotovitev sodišča, da je obstoj ugreza nesporen, je protispisna. Sicer pa je taka izpolnitev prepovedana, kar so potrdile tudi priče na ogledu. Prepovedana sodba je neupoštevna sodba in je pravnomočna le formalno, ne pa tudi materialno. Zasutje ugreza z 10 kamioni peska bi inšpektorica gotovo prepovedala, saj to ni v skladu z gozdarsko zakonodajo oziroma gozdnogojitvenim načrtom. Ker sodišče ni zaslišalo inšpektorice in priče iz Zavoda, je zmotno ugotovilo dejansko stanje. Prav tako je sodišče povsem zanemarilo zapisnik gozdne inšpektorice. Ravno tako se sodišče ni opredelilo glede izpovedi prič B. B. in C. C. O ugovoru pravočasnosti je sodišče napačno zaključilo zgolj na podlagi e-sporočila sodnika, saj potrdilo o izvršljivosti izdajajo vpisničarji, kar kaže na pristranskost sodnika. Zmotna je tudi odločitev, da strokovni sodelavec lahko vodi naroke, na katerih se izvajajo dokazi z zaslišanjem prič in ogledom terena ter je bilo kršeno načelo neposrednosti. Upnik na ogledu ni hotel odgovoriti na vprašanje, kdaj je nazadnje uporabljal vlako 3, po sugeriranju pooblaščenke je odgovor na vprašanje odklonil in pripomnil, da smo tukaj zaradi določitve sodnih penalov, nato pa je potrdil, da je vlako uporabljala, saj jo je očistil sam, kar je bila tudi njegova dolžnost, saj jo je uporabljal, čeprav nezakonito. Upnikov namen je povsem drug, kot izpolnitev obveznosti. Priči D. D. in C. C. sta potrdili, da je uporaba vlak prepovedana, da bi z zasutjem prekopa prišlo do nastanka škode in kršitve določb gozdarke zakonodaje, pa bi potrdila tudi inšpektorica. Gre za zlorabo pravic in neizvršljivost sklepa. Sodišče si namreč napačno razlaga načelo stroge formalne legalitete. Terjatev po izvršilnem mora biti med drugim tudi dopustna. Gre zgolj za špekulativen namen upnika in zlorabo pravic. Iz zapisnika je razvidno, da je prepovedano uporabljati vlake, ki niso registrirane, in da je upnikov cilj zloraba sodnih penalov. Vse izpolnitve, ki jih upnik zahteva, se nanašajo na uporabo vlak, ki jih upnik ne bi smel uporabljati, saj nastaja škoda. Prereka tudi odločitev o stroških in priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Sodišče prve stopnje je predlogu upnika za določitev dodatnega roka za izpolnitev nedenarne obveznosti in določitev sodnih penalov ugodilo z obrazložitvijo, da so navedbe dolžnika, da se vlake 3 zaradi neregistriranosti ne sme uporabljati, v delu pod gozdno cesto pa zaradi strmine tudi ne more uporabljati, prepozne, saj jih ni podal že v odgovoru na predlog za določitev sodnih penalov. Za navedbe, podane v vlogi z dne 1. 2. 2018, dolžnik ni navedel in izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati prej, glede navedb v vlogi z dne 28. 9. 2021 pa dejstvo, da teh navedb ni podal prej, utemeljuje s tem, da je bil inšpekcijski pregled opravljen 15. 7. 2020, kar pa ni ovira, da dolžnik teh navedb ne bi mogel podati prej, saj je to, da vlaka 3 ni registrirana, vedel že prej (to je bilo ugotovljeno že v motenjski pravdi). Tudi sicer pa vprašanje, ali upnik predmetne poti oz. vlake dejansko uporablja in ali jih sploh sme uporabljati, ne vpliva na njegovo pravico, da izpolnitev te obveznosti zahteva s predlogom za določitev sodnih penalov, saj razpolaga s pravnomočno odločbo, ki mu to pravico daje. Tudi v postopku določitve sodnih penalov namreč velja načelo stroge formalne legalitete, po katerem izvršilno sodišče upniku ne more prisoditi kaj drugega, kot izhaja iz izvršilnega naslova, prav tako pa ne more oz. ne sme presojati njegove pravilnosti in zakonitosti ter vanj posegati. Pravdno sodišče pa je s svojo odločitvijo potrdilo, da upnik (kljub neregistriranosti) ekonomski interes za prevoznost vlak ima. Odločitev sodišča prve stopnje ni pravilna.

7. Drži sicer, da izvršilno sodišče v izvršilnem postopku ter tudi v postopku določitve sodnih penalov zavezuje načelo stroge formalne legalitete. Vsebina načela stroge formalne legalitete pomeni, da je izvršilno sodišče vezano na izvršilni naslov v smislu strank in terjatve oziroma obveznosti. Izvršilno sodišče sme določiti sodne penale le glede izpolnitve tiste terjatve, za katero ima upnik izvršilni naslov (17. člen ZIZ). Vendar pa to načelo in načelo prirejenosti postopkov nista kršeni, če izvršilno sodišče presodi, da obveznost, ki je sicer določena v izvršilnem naslovu, ni _izvršljiva_.

8. Izvršljivost terjatve je materialna predpostavka tako izvršbe kot določitve sodnih penalov. Presoja izvršljivosti terjatve pa vsekakor sodi v pristojnost izvršilnega sodišča. Terjatev je izvršljiva, če je njen predmet, vrsta, obseg določen (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Predmet je določen, če je določen ali vsaj določljiv. Takšna terjatev mora biti tudi mogoča in dopustna. V pristojnosti izvršilnega sodišča je presoja, ali je obveznost kot taka neizvršljiva, ker ni dopustna ali mogoča. Do neizvršljivosti obveznosti po izvršilnem naslovu pride tudi takrat, ko je dejanje, ki ga mora dolžnik narediti, nedopustno (prim. sklep VSL II Ip 1676/2019). Predmet obveznosti je nedopusten, kadar nasprotuje ustavi, morali ali prisilnim predpisom. Izvršilnemu sodišču tako mora biti dopuščeno, da presodi dopustnost predmeta obveznosti, saj eno sodišče drugemu ne more naložiti izvršitve obveznosti, ki je sama po sebi moralno ali pravno prepovedana.1

9. Sodni penali so instrument pritiska na dolžnika, da bi izvršil obveznost brez državne intervencije, za upnika pa predstavlja dodatno možnost, kako priti do izpolnitve obveznosti. Vendar pa upnik nima pravice do plačila sodnih penalov v primeru, kadar izpolnitev obveznosti zanj ne predstavlja nobene pravne koristi, primeroma zato, ker mu izvrševanje same nedenarne pravice niti ni dovoljeno oziroma mu je glede na predpise prepovedano. Sodni penali v takem primeru niso dopusten nadomestek nedopustne izvršbe.

10. Tako sama izvršljivost terjatve po izvršilnem naslovu kot to, ali upnik s predlogom za določitev sodnih penalov sledi namenu sodnih penalov, sta predpostavki, na katero mora sodišče paziti ob izdaji sklepa o določitvi sodnih penalov ne glede na to, da so stranke okoliščine, iz katerih bi lahko izhaja neizpolnjenost teh predpostavk, navajale šele tekom postopka, ne že v samem predlogu za določitev sodnih penalov ali odgovoru na tak predlog. Tudi sicer pa je pritrditi pritožbenim navedbam, da upnik v predlogu za izvršbo ni natančno specificiral, v čem je kršitev izvršilnega naslova s strani dolžnika - to je storil šele po pozivu sodišča z dopolnitvijo predloga z dne 26. 1. 2018, zato dolžniku ni mogoče očitati, da glede navedb, podanih v vlogi z dne 1. 2. 2018, ni navedel in izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel podati prej. Zgolj to, da vlaka ni bila registrirana, pa ni vplivalo na odločitev pravdnega sodišča, ki je ocenilo, da kljub temu upnik na njih ima _posest_. Samo dejstvo, da vlaka ni bila registrirana, še ni nujno vplivalo na upnikovo pravico zahtevati sodne penale, če bi vlako bilo moč registrirati. Da temu ni tako, pa je dolžnik pravočasno zatrjeval v vlogi z dne 28. 9. 2021 po prejemu zapisnika inšpektorice.

11. Dolžnik je torej med tekom postopka po eni strani trdil, da upnik sodne penale zahteva v nasprotju z njihovim namenom, saj vlake ni dovoljeno in tudi ne bo dovoljeno uporabljati za spravilo lesa, po drugi strani pa da obveznosti ne sme izvršiti, saj bi s tem kršil gozdno zakonodajo2 in s tem povzročil škodo na gozdu (ne gre torej za škodo, ki bi z izvršitvijo obveznosti nastala dolžniku, temveč škodo na gozdu kot zavarovani naravni vrednoti). Gre za pravno pomembna dejstva, katerih presojo bi sodišče prve stopnje moralo opraviti, pa je ni.

12. Ker je sodišče prve stopnje omenjene navedbe ocenilo za pravno nepomembne in prepozne, pa v zvezi z njimi ni izvedlo niti predlaganih dokazov (dokazna ocena upnikove izpovedbe v zvezi z uporabo vlake 3, zapisnika inšpekcije, zaslišanja inšpektorice), česar višje sodišče ne more opraviti kot prvo. Sodišče prve stopnje je po povedanem zagrešilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, kar narekuje razveljavitev sklepa v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči glede na v tem sklepu višjega sodišča podana izhodišča. 13. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.

1 M. Dika, Građansko ovršno pravo, I. knjiga, Opće građansko ovršno pravo, Narodne novine, Zagreb, 2007, § 36/2.3. 2 Zakon o gozdovih na primer v 16. točki 3. člena določa, da priprava vlak za spravilo lesa ni poseg v gozd po tem zakonu, če je tako opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, v petem odstavku 37. člena določa, da je gozdne vlake treba graditi in vzdrževati v skladu z usmeritvami, določenimi v gozdnogojitvenem načrtu, v prvem odstavku 21. člena pa določa, da je za graditev objektov in posege v gozd oziroma gozdni prostor treba pridobiti soglasje Zavoda.