Jedro

Samo opravičilo izostanka ne more preprečiti uporabe 2. odst. 499. člena ZPP. Samo utemeljen razlog za nemožnost pristopa na narok za glavno obravnavo ima lahko za posledico njegovo preložitev.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Ker se nobena od strank spora ni udeležila dveh zaporednih narokov, je sodišče prve stopnje, zaradi umika tožbe, sklep o izvršbi (izdan na podlagi verodostojne listine, zoper katerega je tožena stranka ugovarjala) razveljavilo tudi v 1. in 3. točki izreka. Pritožbo tožeče stranke je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Sklep pritožbenega sodišča izpodbija tožeča stranka z revizijo. V njej uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter revizijskemu sodišču predlaga, naj sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po 2. odst. 499. člena ZPP se v gospodarskih sporih šteje, da je tožnik tožbo umaknil, če na dva zaporedna naroka ne pride nobena stranka. Na to zakonsko določbo je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. V obrazložitvi je navedlo, da se ni dveh zaporednih narokov za glavno obravnavo udeležila niti tožeča stranka niti tožena stranka.

Tožeča stranka zatrjuje v reviziji kršitev iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP. Očitno naj bi bila ta v tem, da je sodišče izdalo sklep, po katerem se šteje, da je tožba umaknjena kljub temu, da je tožnik opravičil svojo odsotnost z naroka, razpisanega za 25.2.1997. Absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odst. 354. člena ZPP je podana takrat, kadar stranki zaradi nezakonitega postopanja sodišča ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Možnosti obravnavanja pred sodiščem sodišče z izpodbijano odločbo tožeči stranki ni odvzelo. Če se že tožnik ni mogel udeležiti naroka za glavno obravnavo, razpisanega za 25.2.1997, ni bilo nobene ovire za to, da se ga udeleži njegov pooblaščenec, da bi nadaljeval obravnavanje zadeve, katero je sodišče na zahtevo tožeče stranke že začelo obravnavati.

Tožeča stranka uveljavlja tudi kršitev 1. odst. 354. člena ZPP.

Očitno tudi to navezuje na neupoštevanje opravičila izostanka tožeče stranke z naroka.

Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 354. člena ZPP je podana takrat, kadar sodišče ni uporabilo, oziroma je nepravilno uporabilo neko drugo določbo pravdnega postopka, kar je vplivalo ali moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodne odločbe. Katera naj bi bila to, tožeča stranka ne pove. Morda ima v mislih 294. člen ZPP. Če je tako, revizijsko sodišče nakazuje na pravilno razlogovanje pritožbenega sodišča, da samo opravičilo izostanka ne more preprečiti uporabe 2. odst. 499. člena ZPP. Samo utemeljen razlog za nemožnost pristopa na narok za glavno obravnavo ima lahko za posledico njegovo preložitev. Tožeča stranka pa je samo pavšalno navedla, da je do naroka za glavno obravnavo ne bo domov. Pri tem pa sta tako tožnik kot njegov pooblaščenec prejela vabili na narok za glavno obravnavo 23.1.1997, sporočilo sodišču, da tožnika ne bo pa je prispelo na sodišče šele 24.2.1997. Ne glede na to pa velja tudi v tem primeru, da za pristop tožnikovega pooblaščenca na narok ni bilo ovir.

Iz povedanega sledi, da ni v reviziji zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Ker tudi ni tistih revizijskih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP), je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno.