Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Razlaga, da se odločitve o odreditvi ali podaljšanju pripora in o pravnih sredstvih zoper take odločitve, ne štejejo za samostojen postopek, ampak so procesne odločitve med postopkom (v obravnavani zadevi na prvi stopnji) izhaja iz ureditve pripora po ZKP. Po tem predpisu pripora ni mogoče odrediti ali podaljšati v samostojnem postopku brez predhodnega obstoja kazensko preiskovalnega postopka ali kazenskega postopka, ki, tako kot v obravnavani zadevi, teče na prvi stopnji. Pravnih sredstev zoper odločitve, povezane s priporom, čeprav o njih odloča sodišče višje stopnje, tako ni mogoče obravnavati kot (samostojen) postopek, ki bi lahko tekel na drugi stopnji, kot teče postopek v glavni stvari.
I.Tožba se zavrne.
II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka tega upravnega spora.
1.Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 61332/2024 z dne 28. 8. 2024 o odreditvi pripora.
2.Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožniku z odločbo Bpp 874/2024 z dne 17. 9. 2024 že dodeljena BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v kazensko preiskovalnem in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku III Kpd 61332/2024, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Toženka svojo odločitev utemeljuje s tem, da se BPP praviloma dodeli za vsako posamezno pravno zadevo posebej in ne za vsako posamezno pravno sredstvo v okviru iste zadeve. Vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora spada v okvir odobrene BPP za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji kazenskega postopka, četudi se postopek glede upravičenosti pripora vodi tudi na višjih stopnjah. Glede na navedeno je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno in je tožnik že pridobil pravico. Zato je tožnikovo prošnjo na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla.
3.Zoper izpodbijani sklep tožnik vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da mu je bila z odločbo Bpp 874/2024 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje zgolj pred sodiščem na prvi stopnji, v kazensko preiskovalnem in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku III Kpd 61332/2024. V to postopki z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, o katerih odločata višje in Vrhovno sodišče, ne sodijo. Po mnenju tožnika ni pravilno toženkino stališče, da mu je bila v zadevi Bpp 874/2024 dodeljena BPP tudi za izredna pravna sredstva, saj velja le za sodni postopek na prvi stopnji. Trdi, da to izhaja iz prvega odstavka 26. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Uveljavlja, da je z izpodbijanim sklepom poseženo v njegov pravni položaj in da so mu kršeni pravica do sodnega varstva, načelo pravne in socialne države, pravica do pravnega sredstva, pravica do obrambe v postopku o prekrških, pravica do enakosti v postopku in načelo prepovedi diskriminacije. Predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponoven postopek. Priglaša stroške postopka v tem upravnem sporu.
4.Toženka v odgovoru na tožbo v bistvenem ponavlja razloge izpodbijanega sklepa. Sklicuje se na obstoječo sodno prakso. Ne strinja se s tožnikom, da bi mu morala dodeliti BPP le zato, ker bo o zahtevi odločalo inštančno sodišče. BPP na prvi stopnji zajema tudi vlaganje pravnih sredstev zoper procesne sklepe, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku. Zato je sestava in vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep Okrožnega sodišča v Mariboru I Ks 61332/2024 z dne 28. 8. 2024 o odreditvi pripora, že zajeta z odločbo toženke v zadevi Bpp 874/2024 z dne 17. 9. 2024. Predlaga zavrnitev tožbe.
5.Tožba ni utemeljena.
6.Sodišče ugotavlja, da je v izreku odločbe Bpp 874/2024 z dne 17. 9. 2024 določeno, da se tožniku dodeli BPP v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v kazensko preiskovalnem in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku v zadevi III Kpd 61332/2024, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Odločba je pravnomočna.
7.Med strankama je sporno, ali je v dodeljeno BPP za zastopanje in pravno svetovanje v kazensko preiskovalnem postopku in morebitnem nadaljnjem kazenskem postopku na prvi stopnji, vključena tudi sestava in vložitev izrednega pravnega sredstva zoper odločitev o odreditvi pripora.
8.Sodišče se strinja s presojo toženke, da je tožnik upravičen do BPP za zastopanje v celotnem postopku, ki teče pred sodiščem prve stopnje, tj. do njegovega zaključka in da je odreditev pripora procesni sklep v tem postopku. Pooblaščenec, ki vloži zahtevo za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora, tako opravlja dejanje zastopanja v tem, kazensko preiskovalnem oziroma kazenskem postopku, ki v obravnavani zadevi še vedno teče na prvi stopnji.
9.Razlaga, da se odločitve o odreditvi ali podaljšanju pripora in o pravnih sredstvih zoper take odločitve, ne štejejo za samostojen postopek, ampak so procesne odločitve med postopkom (v obravnavani zadevi na prvi stopnji) namreč izhaja iz ureditve pripora po Zakonu o kazenskem postopku (va nadaljevanju ZKP). Po tem predpisu pripora ni mogoče odrediti ali podaljšati v samostojnem postopku brez predhodnega obstoja kazensko preiskovalnega postopka ali kazenskega postopka, ki, tako kot v obravnavani zadevi, teče na prvi stopnji. Pravnih sredstev zoper odločitve, povezane s priporom, čeprav o njih odloča sodišče višje stopnje, tako ni mogoče obravnavati kot (samostojen) postopek, ki bi lahko tekel na drugi stopnji, kot teče postopek v glavni stvari.
10.Toženka tudi pravilno opozarja, da je Upravno sodišče že v zadevah II U 305/2022 in I U 768/2020 zavzelo stališče, da če je v posamezni zadevi upravičencu dodeljena BPP za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje, to zajema tudi vlaganje vlog in pravnih sredstev zoper procesne odločitve, sprejete v okviru postopka, ki se vodi pred sodiščem prve stopnje, vse do končne odločitve v tem postopku.
Tožnik pa nesporno že ima odločbo, da mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta so, kot povedano, že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji. Le na ta način lahko zagovornik vseobsežno in učinkovito zastopa interese tožnika kot obdolženca, ki se nahaja v priporu in želi odpravo tega ukrepa. Drugačno stališče je tudi v nasprotju z namenom določb ZBPP. BPP se praviloma odobri za zadevo kot celoto in ne za vsako posamezno pravno sredstvo (procesno dejanje) v zadevi.
Drugačno stališče je tudi v nasprotju z namenom določb ZBPP. BPP se praviloma odobri za zadevo kot celoto in ne za vsako posamezno pravno sredstvo (procesno dejanje) v zadevi.
11.Tega ne spremeni sklicevanje tožnika na četrto in peto alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP, v kateri je določeno, da se v isti zadevi lahko dodeli brezplačna pravna pomoč za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pred sodišči na prvi in drugi stopnji in za zastopanje v zvezi z izrednimi pravnimi sredstvi. V tej določbi so namreč obravnavane faze postopka o glavni stvari.
12.V obravnavani zadevi torej želi tožnik pridobiti BPP za opravljanje dejanj zastopanja v postopku, čeprav je to pravico že pridobil z odločbo Bpp 874/2024. Toženka je zato sprejela pravilno odločitev, ko je štela, da je bilo o prošnji tožnika že odločeno in jo je na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zavrgla. Po tej določbi namreč organ najprej preizkusi zahtevo in jo zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
13.V zvezi s tožnikovimi posplošenimi zatrjevanji kršitev ustavnih pravic
toženka tako tudi utemeljeno navaja, da z izpodbijanim sklepom ni poseženo v njegove pravice. Stroški sestave in vložitve zahteve za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP v obravnavani zadevi, so namreč kriti na podlagi odločbe Bpp 874/2024 z dne 17. 9. 2024.
14.Glede na povedano je tožba zoper izpodbijano odločbo neutemeljena in jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.
15.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker so se ji stranke odpovedale in je mogoče odločiti le na podlagi listin v spisu (peta alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožnik je sicer predlagal svoje zaslišanje, da bi izpovedoval o izpodbijanem aktu, njegovi vsebini in kršitvah ustavnih pravic. Vsebina akta je razvidna iz njega samega, ali so ustavne pravice kršene, pa je pravno vprašanje, o katerem sodišče presoja, če tožnik izpolni trditveno breme. Zato bi sodišče na naroku za glavno obravnavo ta dokazni predlog zavrnilo.
16.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi ali tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.
-------------------------------
1Glej 12. točko obrazložitve sodbe v zadevi I U 814/2020 z dne 27. 9. 2022 in 20. točko obrazložitve sodbe v zadevi II U 305/2022 z dne 21. 6. 2024. Enako stališče je Upravno sodišče zavzelo v zadevi I U 2033/2024 z dne 10. 1. 2025.
2Glej I U 2033/2024 z dne 10. 1. 2025.
3Tožnik jih zgolj našteje in v ničemer ne konkretizira.
4Glej 20. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča v zadevi II U 305/2022 z dne 21. 6. 2024, 11. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča v zadevi I U 814/2020 z dne 27. 9. 2022 in 12. točko obrazložitve sodbe Upravnega sodišča v zadevi I U 768/2020 z dne 17. 5. 2022.
RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129, 129/1, 129/1-4
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.