Jedro

Po določbi 2. člena zakona o sodniški službi (Ur. list RS, št. 19/94) pa mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost sojenja. Sodelovanje predsednika senata pri odločanju o pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, čeprav je predhodno sestavil pogodbo med strankami spora, je prekršilo tudi navedeno ustavno in zakonsko določbo. Njegov položaj je izenačen s položajem sodnika, predvidenim v določbi 5. točke 71. člena ZPP. Prizadeti stranki zato ni treba posebej dokazovati, da obstoje okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranosti (6. točka 71. člena ZPP). Izločitev je podana po zakonu, brez posebne sodne odločbe.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi, zadeva pa vrne temu sodišču v novo odločanje pred drugim senatom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med M. F., roj. S. in P. F. na Temeljnem sodišču v K., Enoti v S., dne 7.8.1991 neveljavna in da spada premoženje, ki je predmet te pogodbe, v zapuščino po M. F. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na razveljavitev omenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju kot tudi podrejeni tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je ta pogodba nična. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje tožeča stranka vlaga revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri izdaji sodbe sodišča druge stopnje je sodeloval kot predsednik senata sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen v skladu s 5. in 6. točko 71. člena ZPP.

Predsednik senata sodišča druge stopnje je bil namreč sam sestavljalec sporne pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Podan je revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. točke prvega odstavka 354. člena ZPP. Pristranost predsednika senata sodišča druge stopnje pa je tudi sicer razvidna iz obrazložitve izpodbijane sodbe, ko so upoštevana vsa dejstva, ki so v prid toženi stranki, ne pa dejstva, ki so v prid tožeči. Tudi v pritožbi predlagana novota je bila neutemeljeno zavrnjena. Tožniki menijo, da so dejansko podlago za ugoditev tožbenemu zahtevku ali podrejenima tožbenima zahtevkoma, dokazali.

Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena ZPP, zakona o pravdnem postopku).

Revizija je utemeljena.

Po določbi 2. točke drugega odstavka 354. člena ZPP je vselej (absolutno) podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je pri izdaji sodbe sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka 71. člena ZPP). Med drugim gre za tako kršitev (5. točka 71. člena ZPP), če je opravljal sodniško dolžnost sodnik, ki je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča. V tem slučaju je sodnik izločen po samem zakonu in mora, ko zve za obstoj tega izločitvenega razloga, takoj prenehati z delom (prvi odstavek 72. člena ZPP). Če pa je kljub temu opravljal sodniško dolžnost, ima izrečena sodba procesno napako, zaradi katere je potrebno, če je revizijsko uveljavljana, postopati po določbi prvega odstavka 394. člena ZPP.

V obravnavanem primeru sledi iz podatkov spisa, da je predsednik senata sodišča druge stopnje, ki je odločal v tej stvari v pritožbenem postopku, dne 7.8.1991 kot sodnik s. enote Temeljnega sodišča v K. sestavil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je predmet te pravde. Po gramatikalni razlagi določbe 5. točke 71. člena ZPP v opisanem obsegu sicer ni sodeloval pri izdaji sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bilo odločeno o zahtevku na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Vendar pa pri sklenitvi sporne pogodbe ni sodeloval le kot sodnik, ki je overil podpise strank in jih opozoril na pravne posledice sklenitve (117. do 122. člen zakona o dedovanju). Kot sestavljalec pogodbe je preizkusil voljo strank in torej aktivno sodeloval pri njenem sestavljanju. To pa mu daje položaj "sodnika z izključitvenim razlogom", torej položaj sodnika, ki je sodeloval pri sojenju. Po določbi 23. člena ustave Republike Slovenije ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih odloča neodvisno in nepristransko sodišče. Po določbi 2. člena zakona o sodniški službi (Ur. list RS, št. 19/94) pa mora sodnik vselej ravnati tako, da varuje nepristranskost sojenja. Sodelovanje predsednika senata pri odločanju o pritožbi proti sodbi sodišča prve stopnje, čeprav je predhodno sestavil pogodbo med strankami spora, je prekršilo tudi navedeno ustavno in zakonsko določbo. Njegov položaj je izenačen s položajem sodnika, predvidenim v določbi 5. točke 71. člena ZPP. Prizadeti stranki zato ni treba posebej dokazovati, da obstoje okoliščine, ki vzbujajo dvom o sodnikovi nepristranosti (6. točka 71. člena ZPP). Izločitev je podana po zakonu, brez posebne sodne odločbe.

Revizijsko sodišče je postopalo po določbi prvega odstavka 394. člena ZPP in zaradi opisane bistvene kršitve določb pravdnega postopka sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo, zadevo pa vrnilo temu sodišču v novo sojenje pred drugim senatom (člen 371 v zvezi s členom 399 ZPP).