Jedro

Voznik tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, zato gre v konkretnem primeru za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev niso bile izpolnjene. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev.

Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. V danem primeru niso bili upoštevani pogoji za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. Za predmetno vlečno vozilo s prikolico je posledično nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZS.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je carinski organ tožniku kot carinskemu dolžniku vlečno vozilo znamke MAN in polprikolico naložil plačilo carinskega dolga v znesku 39.579,40 EUR iz naslova DDV in carine (točka 1. izreka); Glavni Carinski urad Augsburg bo na račun Carinskega urada Sežana nakazal znesek varščine v višini 14.400,00 EUR (točka 2. izreka); tožnik je dolžan poravnati razliko med naloženimi dajatvami in položeno varščino v znesku 25.179,40 EUR (točka 3. izreka); znesek pripadajočih obresti znaša 3.444,51 EUR in jih je tožnik dolžan poravnati v roku 10 dni po vročitvi odločbe (točka 4. izreka); stroški postopka v višini 537,42 EUR bremenijo tožnika in jih je dolžan poravnati v roku 10 dni (točka 5. izreka); pritožba ne zadrži izvršitve (točka 6. izreka). Glavni carinski urad iz Augsburga je 15. 2. 2010 Carinsko upravo Republike Slovenije obvestil, da je bila 11. 12. 2007 izvršena kontrola na počivališču A. hrvaškega vlečnega vozila znamke MAN z registrsko oznako DA 780 ST s prikolico in ugotovljeno, da voznik C.C. iz Republike Hrvaške v trenutku kontrole ni razpolagal z dovolilnico CEMT ter pripadajočim dnevnikom voženj. Dovolilnica CEMT HR št. 0246 naj bi bila odtujena iz predmetnega vozila na B. bencinskem servisu Kozina v Republiki Sloveniji 10. 12. 2007. Iz listin izhaja, da je bilo predmetno vozilo 10. 12. 2007 prepeljano iz Reke (Republika Hrvaška) v Trst (Italija), kjer je bilo naloženo in nato odpremljeno v Bredo (Nizozemska). Po izjavi direktorja tožnika naj bi voznik C.C. blagajniku bencinskega servisa B. Kozina pomotoma pustil namesto dovolilnice CEMT HR št. 0630, kot mu je bilo naročeno, dovolilnico CEMT HR št. 0246. V postopku je bilo ugotovljeno, da voznik v času kontrole nemških carinskih organov dne 11. 12. 2007 pri sebi ni imel dovolilnice CEMT HR št. 0630. Tako navedba direktorja tožnika ni utemeljena. V skladu z veljavnimi slovenskimi predpisi in predpisi Skupnosti bi moral imeti voznik v vozilu od mesta nakladanja do mesta razkladanja pri sebi vso potrebno dokumentacijo in tudi mednarodno dovolilnico CEMT in dnevnik voženj. V skladu z določbo 141. člena Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (v nadaljevanju CZS) in na podlagi Zakona o prevozih v cestnem prometu (v nadaljevanju ZPCP-2) lahko hrvaški prevoznik uporablja prevozno sredstvo, ki je bilo začasno uvoženo s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev v notranjem prometu ob pogoju, da razpolaga s popolno verigo veljavnih dvostranskih dovolilnic oz. ima ves čas pri sebi dovolilnice CEMT, od mesta nakladanja do mesta razkladanja. Tožnik je 14. 12. 2007 na Glavnem carinskem uradu v Augsburgu deponiral varščino za carinske dajatve v višini 14.400,00 EUR. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. junija 1992 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGA) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti (UL L 253/11. 10. 1993 s spremembami, v nadaljevanju Izvedbena uredba) v točki c) prvega odstavka 558. člena določa, da se odobri popolna oprostitev uvoznih dajatev za cestna prevozna sredstva, kadar se v primeru komercialne uporabe uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti. S tem, ko je voznik odtujil prevozne listine, zlasti pa CEMT dovoljenje, gre v konkretnem primeru za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti iz Italije v Nemčijo, saj pogoji za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev niso bili izpolnjeni. Kljub temu pa imetnik dovoljenja za začasni uvoz s popolno oprostitvijo ni obvestil carinskih organov, kot to narekuje drugi odstavek 87. člena CZS. V trenutku, ko pogoji za popolno oprostitev niso bili več izpolnjeni, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev. To je v konkretnem primeru v trenutku odtujitve dovolilnice CEMT iz tovornega vozila, torej 10. 12. 2007 na bencinskem servisu B. v Kozini v Republiki Sloveniji. Na podlagi b) točke prvega odstavka 204. člena CZS carinski dolg pri uvozu nastane z neupoštevanjem enega od pogojev za vnos blaga v ta postopek ali za odobritev znižanja uvozne dajatve ali stopnje nič zaradi uporabe blaga v posebne namene. Na podlagi drugega odstavka 204. člena CZS nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga, preneha izpolnjevati, ali v trenutku, ko je bilo blago dano v zadevni carinski postopek, če se naknadno ugotovi, da eden od pogojev za vnos blaga v ta postopek ni bil izpolnjen. Tako je carinski dolg nastal 10. 12. 2007, carinski dolžnik je prevoznik (D. d.o.o.), ki vozniku tovornega vozila C.C. ni priskrbel dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Tako v danem primeru niso bili upoštevani pogoji za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. V ugotovitvenem postopku je bilo ugotovljeno, da je predmetno vlečno vozilo vredno 90.000,00 EUR, polprikolica pa 18.500,00 EUR, kar je razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe od strani 6 do 7. Carinska vrednost je bila določena v skladu z določbami od 29. do 31. člena CZS. Carinski organ navaja določbo drugega odstavka 138. člena ter 41. člena Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju ZDDV). Davčna osnova za obračun DDV je razvidna iz strani 9 obrazložitve izpodbijane odločbe.

2. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil in kot podlago navedel točko c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe glede posedovanja CEMT dovolilnice. Navedena določba ureja začasen uvoz ob uporabi popolne oprostitve uvoznih dajatev na carinsko območje Skupnosti (Republike Slovenije). Ta je možen le z CEMT dovolilnico ali s popolno verigo veljavnih dvostranskih dovolilnic. Ko pa voznik ni več razpolagal z veljavno CEMT dovolilnico, niso več obstajali pogoji iz točke c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Odgovorna oseba prevoznika bi morala slovenski carinski urad takoj obvestiti, da voznik predmetnega vlečnega vozila s prikolico za prevoz v notranjem prometu na carinskem območju Skupnosti nima s seboj veljavne CEMT dovolilnice. Tako je za predmetno vlečno vozilo s prikolico nastal carinski dolg v skladu s točko a) prvega odstavka 204. člena CZS. Carinski dolg pri uvozu nastane z neizpolnitvijo ene od obveznosti, ki izhaja za blago, zavezano uvoznim dajatvam, iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo blago dano, v primerih, ki niso našteti v členu 203, razen če se dokaže, da te kršitve niso bistveno vplivale na pravilno izvajanje zadevnega carinskega postopka. Ravnanja voznika C.C., ki naj bi blagajniku bencinskega servisa B. v Kozini v Republiki Sloveniji pomotoma izročil dovolilnico CEMT HR št. 0246 in ne dovolilnice CEMT HR št. 0630, ki je bila zahtevana s strani njegovega disponenta, ni mogoče opredeliti za malomarnost, kar ugovarja tožnik. Vendar je po presoji pritožbenega organa ugovor neutemeljen. Iz dokumentov izhaja, da tožnik dobro pozna obveznosti prevoznika za prevoz tovora, ki se opravlja znotraj Skupnosti in mu je bilo nedvomno poznano, da mora razpolagati z dovolilnico CEMT, ki jo je dolžan imeti ves čas, ko opravlja vožnjo po ozemlju Skupnosti v tovornem vozilu. Ni sporno, da v konkretnem primeru v tovornem vozilu, ki je bilo naloženo na ozemlju Skupnosti za prevoz do drugega namembnega kraja v Skupnosti v trenutku opravljanja carinske kontrole dovolilnice CEMT ni bilo. Sporno se postavlja vprašanje ali je lahko tožnik kot imetnik dovoljenja za začasni uvoz tovornega vozila s prikolico s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev zaradi okoliščin konkretnega primera, ki jih navaja, oproščen obveznosti iz drugega odstavka 87. člena CZS, da obvesti carinske organe o vsem, kar se zgodi v zvezi z dovoljenjem CEMT in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino. V nadaljevanju pritožbeni organ navaja besedilo točke a) prvega odstavka 204. člena CZS. Napake, ki so ostale brez bistvenih posledic za izvajanje carinskega postopka, so določene v 859. členu Izvedbene uredbe. V drugem odstavku 204. člena CZS je določeno, da nastane carinski dolg v trenutku, ko se obveznost, neizpolnitev katere povzroči nastanek carinskega dolga preneha izpolnjevati. V obravnavanem primeru pa je bila kršena določba c) točke prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe, saj je bilo, ne da bi bili o tem seznanjeni carinski organi (drugi odstavek 87. člena CZS), tovorno vozilo uporabljeno za komercialni prevoz, ki se je (kar v zadevi ni sporno) začel na ozemlju Skupnosti (v Italiji) z namenom, da se konča na ozemlju Skupnosti (v Nizozemski) in ne zunaj območja Skupnosti. V nadaljevanju navaja določbe 2. člena, 3. člena, 95. člena, peti odstavek 33. člena, 102. člena in 117. člena ZPCP-2. V danem primeru gre za kršitev dovoljenega postopka, ki vključuje očitno malomarnost udeleženega, zato ni izpolnjen pogoj za cenitev napake, ki ne vpliva na nastanek carinskega dolga. V predmetni zadevi namreč ne gre za tovrstno pomoto. Carinski organ ni verjel izjavi, da so v dnevniku vožnje, ki je priložen dovolilnici CEMT HR št. 0246 vpisali celotno relacijo od Trsta v Italiji do Brede na Nizozemskem. Neprepričljiva in neskladna je navedena izjava glede na izjavo voznika C.C. ter pisno izjavo disponenta E.E. 24. 12. 2007, saj v trenutku kontrole v predmetnem tovornem vozilu ni bilo nobene dovolilnice CEMT. Ne gre za zmoto ali pomoto kot ugovarja tožnik, ampak za zavestno nezakonito ravnanje in ne le za malomarno ravnanje z listino, ki je predmet spora. Prav tako ne gre za napako brez bistvenih posledic za nastanek carinskega dolga. Tudi če bi bile izpolnjene vse tri predpostavke v konkretnem primeru začasnega uvoza tovornega vozila na podlagi določbe 4. točke 859. člena Izvedbene uredbe, ni mogoče z zahtevkom doseči dovoljenja za komercialno vožnjo v notranjem prometu Skupnosti s popolno oprostitvijo dajatev, če v vozilu ni ves čas trajanja prevoza dovolilnica CEMT. Predpisana izjema pa se nanaša na povsem drugačne primere kot je obravnavani, npr. ko je zaradi izrednih okoliščin prekoračen dovoljen rok začasnega uvoza, za kar je na podlagi določb tretjega odstavka 140. člena CZS mogoče z zahtevkom doseči dovoljeno podaljšanje. Če pa v vozilu ves čas trajanja prevoza v notranjem prometu Skupnosti ni CEMT dovolilnice, pa tega ni mogoče sanirati.

3. Tožnik se z odločitvijo carinskih organov ne strinja in v tožbi navaja, da opravlja številne prevoze, saj ima več kot 100 tovornih vozil in več kot 100 zaposlenih. Pogosto vozniki tovornih vozil puščajo dovolilnice na blagajni posamičnih bencinskih servisov, kjer zaposlenim navedejo, kdo jih bo prevzel. V danem primeru je voznik predmetnega tovornega vozila C.C. ob odhodu iz Lipnika (sedež tožnika v Republiki Hrvaški) 9. 12. 2007 prejel dovolilnici CEMT HR št. 0246 in CEMT HR št. 0630. Disponent E.E. je 10. 12. 2007 po raztovarjanju blaga dovolilnico koristil pri nakladanju tovora v Trstu (Italija), kar potrjuje žig italijanskih carinskih organov na strani 6 dovolilnice CEMT HR št. 0246. Voznik C.C. je ravnal po navodilu disponenta in prodajalcu na bencinskem servisu B. v Kozini (Republika Slovenija) izročil dovolilnico CEMT, vendar namesto dovolilnice CEMT HR št. 0630 pomotoma dovolilnico CEMT HR št. 0246. Nato je nadaljeval pot proti Avstriji in Nemčiji. Šele na počivališču A. pri Augsburgu v Nemčiji je ob kontroli ugotovil, da dovolilnice CEMT HR št. 0246 nima. Tožnik predlaga zaslišanje direktorja F.F., voznikov C.C., G.G., disponenta E.E. ter poslovodje bencinskega servisa B. na Kozini H.H. Tožnik meni, da ravnanje voznika C.C. ni bilo niti naklepno niti malomarno. Trditve tožene stranke pa kažejo na objektivno odgovornost voznika (ne glede na krivdo), kar pa ni pravilno. Krivdo voznika je potrebno presojati glede na skrbnost dobrega gospodarja. Potrebno je tudi individualno ocenjevati krivdo voznika. Tožena stranka pa v tem smislu niti ni izvedla dokazov, ki jih je tožnik predlagal. Tožnik tako ni imel možnosti, da bi se izjavil o vseh dejstvih in okoliščinah, kar predstavlja kršitev prvega odstavka 9. člena, prvega odstavka 138. člena in tretjega odstavka 141. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj tožena stranka ni izvedla zaslišanja. Tožnik nastanka škodljive posledice ni mogel predvideti. Vsebina dovolilnice CEMT HR št. 0246 pa potrjuje, da je v konkretnem primeru dejansko šlo za pomoto voznika, saj je na strani 6 dnevnika voženj izkazano, da je bila predmetna vožnja tovornega vozila na relaciji Trst – Breda zadnja po tej dovolilnici in ni obstajal namen, da bi to dovolilnico koristil še drug voznik. Tožnik tudi meni, da gre za neenakopravno obravnavanje. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži, da je dolžna tožniku povrniti 43.753,79 EUR, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, kakor tudi vse stroške postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do plačila, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se strinja z razlogi upravnih organov in jih ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih ugovorov pa dodaja:

7. V obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev carinskega organa, da tožniku odmeri carinsko dajatev za predmetno tovorno vozilo s prikolico. Med strankama ni sporno, da je bilo predmetno tovorno vozilo s prikolico pripeljano iz Reke-Hrvaška, naloženo na ozemlju Skupnosti (Trst-Italija) za prevoz do drugega namembnega kraja v Skupnosti (Breda-Nizozemska) v času carinske kontrole 11. 12. 2007 na počivališču A. pa voznik tega vozila C.C. ni razpolagal z dovolilnico CEMT ter pripadajočim dnevnikom voženj. Prav tako ni sporno, da ob navedeni carinski kontroli ni predložil nobene CEMT dovolilnice. Na podlagi točke c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe se odobri popolna oprostitev uvoznih dajatev za cestna prevozna sredstva, kadar se v primeru komercialne uporabe uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti. S tem, ko voznik predmetnega tovornega vozila s prikolico ni imel v vozilu ustreznih prevoznih listin, zlasti pa ne CEMT dovoljenja, gre v konkretnem primeru tudi po presoji sodišča za opravljanje nedovoljenega prevoza v notranjem prometu Skupnosti iz Italije v Nemčijo, saj obveznosti, ki morajo biti izpolnjene za začasni uvoz s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev niso bile izpolnjene. Imetnik dovoljenja za začasni uvoz s popolno oprostitvijo pa ni obvestil carinskih organov o okoliščinah glede dovolilnice CEMT, kot to narekuje drugi odstavek 87. člena CZS. V trenutku, ko obveznosti za popolno oprostitev niso bile več izpolnjene, je za tovorno vozilo nastala obveznost plačila carinskih dajatev. To pa je, kot je pravilno navedel že carinski organ, v trenutku odtujitve dovolilnice CEMT iz predmetnega tovornega vozila 10. 12. 2007 na bencinskem servisu B. v Kozini v Republiki Sloveniji.

8. Tožnika ugovarja, da je voznik predmetnega tovornega vozila C.C. ob odhodu iz Lipnika (sedež tožnika v Republiki Hrvaški) 9. 12. 2007 prejel dve dovolilnici: CEMT HR št. 0246 in CEMT HR št. 0630, vendar je prodajalcu na bencinskem servisu B. v Kozini (Republika Slovenija) namesto dovolilnice CEMT HR št. 0630 pomotoma izročil dovolilnico CEMT HR št. 0246, česar pa ni storil naklepno niti malomarno. Carinski organ pa tega dejanja voznika sploh ni presojal in tožnika ter predlaganih prič tudi ni zaslišal in s tem kršil določbo 9. člena, prvega odstavka 138. člena in tretjega odstavka 141. člena ZUP. Ugovor je neutemeljen. Tožnik je v carinskem postopku imel vse možnosti sodelovanja in izjavljanja in je tudi podal 24. 12. 2007 pisno izjavo z obrazložitvijo okoliščin, oba carinska organa pa sta se do navedb tožnika tudi opredelila. V postopku ni bilo podane kršitve načela zaslišanja stranke, saj med strankama ni sporno, da tožnik v času carinske kontrole 11. 12. 2007 ni imel nobene dovolilnice CEMT in tudi ne dnevnika vožnje. Kot je to navedel že pritožbeni organ se kot sporno postavlja vprašanje ali je lahko tožnik kot imetnik dovoljenja za začasni uvoz tovornega vozila s prikolico s popolno oprostitvijo plačila uvoznih dajatev zaradi okoliščin konkretnega primera, ki jih navaja, oproščen obveznosti iz drugega odstavka 87. člena CZS, da obvesti carinske organe o vsem, kar se je zgodilo v zvezi z dovolilnico CEMT in bi utegnilo vplivati na njegovo trajanje ali vsebino. Po presoji sodišča gre v danem primeru za kršitev točke a) prvega odstavka 204. člena CZS, kot je to pravilno navedel pritožbeni organ. Carinski dolg pri uvozu nastane na podlagi a) točke prvega odstavka 204. člena CZS z neizpolnitvijo ene od obveznosti, ki izhaja za blago, zavezano uvoznim dajatvam, iz njegovega zadrževanja v začasni hrambi ali iz uporabe carinskega postopka, v katerega je bilo blago dano v primerih, ki niso našteti v 203. členu CZS, razen če se dokaže, da te kršitve niso bistveno vplivale na pravilno izvajanje zadevnega carinskega postopka. Določba 859. člena Izvedbene uredbe opredeljuje napake, ki so ostale brez bistvenih posledic za pravilno izvajanje zadevnega carinskega postopka iz prvega odstavka 204. člena CZS pod pogojem, da ne predstavljajo poskusa odstranitve blaga izpod carinskega nadzora, da ne vključujejo očitne malomarnosti udeleženega in da so naknadno izpolnjene vse formalnosti, potrebne za ureditev položaja blaga. V danem primeru pa tožnik o tem, da ne razpolaga z veljavno CEMT dovolilnico ni obvestil carinskih organov, kot to nalaga določba drugega odstavka 87. člena CZS. Vendar gre v predmetni zadevi tudi po presoji sodišča za kršitev dovoljenega postopka, ki vključuje tudi malomarno ravnanje voznika predmetnega tovornega vozila, ki v času carinske kontrole 11. 12. 2007 ni imel nobene dovolilnice CEMT in tudi ne dnevnika vožnje. V danem primeru tudi po presoji sodišča ni podana okoliščina, ki bi lahko ostala brez bistvenih posledic za pravilno izvajanje zadevnega carinskega postopka. Tudi po mnenju sodišča kršitev obveznosti voznika, da ima ves čas komercialnega prevoza v notranjem prometu Skupnosti v tovornem vozilu dovolilnico CEMT in dnevnik vožnje, ni mogoče v nobenem primeru sanirati. Tako tudi ni mogoče z zahtevkom doseči dovoljenja za komercialni prevoz v notranjem prometu Skupnosti s popolno oprostitvijo, brez da bi bila ves čas takšnega prevoza v tovornem vozilu dovolilnica CEMT. Predmetni prevoz komercialnega blaga iz Italije v Nizozemsko bi se lahko s strani hrvaškega prevoznika opravil lahko le z veljavno dovolilnico CEMT, ki bi jo moral imeti voznik v tovornem vozilu ves čas poti in jo na zahtevo predložiti organom, ki izvajajo carinsko kontrolo. Tako v danem primeru tudi ni šlo za napake, ki niso bistveno vplivale na pravilno izvajanje zadevnega carinskega postopka, kot to ugovarja tožnik. Carinski dolžnik je prevoznik (D. d.o.o.), ki vozniku tovornega vozila C.C. ni priskrbel dovolilnice CEMT za prevoz blaga v notranjem prometu Skupnosti, kot to določa točka c) prvega odstavka 558. člena Izvedbene uredbe. Tako v danem primeru niso bile upoštevane vse obveznosti, ki izhajajo iz blaga, zavezanega uvoznim dajatvam za vnos blaga v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev. Ker navedene obveznosti niso bile izpolnjene, je šlo v danem primeru tudi po presoji sodišča za nedovoljen prevoz blaga znotraj carinskega območja Skupnosti in je zato tudi nastala obveznost plačila carinskih uvoznih dajatev za predmetno tovorno vozilo s prikolico.

9. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, sodišče pa tudi ni našlo očitanih kršitev zakona in Ustave Republike Slovenije, je tožbo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

10. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (1. odstavek 59. člena ZUS-1), ker relevantne okoliščine, ki so pomembne za odločitev, niso sporne. Tožnik sicer trdi, da je dejansko stanje napačno ugotovljeno, pri čemer pa niso sporna dejstva in okoliščine, ki jih je carinski organ ugotovil v postopku, temveč se tožnik ne strinja s sklepanjem carinskega organa o pomenu teh dejstev in okoliščin. Neutemeljen pa je tudi ugovor tožnika, da je carinski organ kršil načelo zaslišanja stranke, saj je bila tožniku dana možnost z zapisnikom izjaviti se o dejanskih okoliščinah. Med strankama tudi ni sporno, da voznik predmetnega tovornega vozila v trenutku kontrole Glavnega carinskega urada München 11. 12. 2007 na počivališču A. v tovornem vozilu ni imel dovolilnice CEMT in pripadajočega dnevnika voženj. Na drugačno odločitev pa tudi ne more vplivati trditev tožnika, da naj bi šlo za nezavestno pomoto voznika predmetnega tovornega vozila.

11. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.