Jedro

Pritožnik ni predlagatelj registrskega postopka, niti subjekt vpisa (1. odstavek 17. člena ZSReg), niti ne oseba ali organ, ki bi mu zakon dajal pravico, da se udeležuje registrskega postopka (2. odstavek 17. člena ZSReg). Vprašanje dovoljenosti njegove pritožbe je torej odvisno od tega ali utegne biti njegov pravni interes z izpodbijano sodno odločbo prizadet. V tem primeru mu je namreč potrebno priznati status udeleženca registrskega postopka (1. odstavek 17. člena ZSReg).

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z uvodoma citiranim sklepom je registrsko sodišče na predlog likvidacijskega upravitelja izbrisalo iz sodnega registra gospodarsko družbo XX d.o.o. - v likvidaciji.

Pravočasno se je zoper sklep pritožil Sindikat XX d.o.o., in sicer iz razloga, ker Delovno in socialno sodišče v Ljubljani še ni pravnomočno rešilo kolektivnega delovnega spora zoper nasprotnega udeleženca XX d.o.o. - v likvidaciji, zaradi kršitve pristojnosti Sindikata v zvezi z delovnimi razmerji in zaradi izvrševanja kolektivnih pogodb (opr. št. spisa Kd 3/2005). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da sklep o izbrisu razveljavi do pravnomočne odločitve Delovnega in socialnega sodišča. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, da slednja ni dovoljena, ker zaradi izbrisa predlagatelja niso prizadete pritožnikove pravice, saj izbris družbe ne vpliva na predmetni kolektivni delovni spor.

Pritožba ni dovoljena.

Pritožba ni dovoljena, če jo je vložila oseba, ki te pravice ni imela (3. odstavek 343. člena ZPP, 19. člen ZSReg in 37. člen ZNP). Zoper sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra je dovoljena pritožba udeležencev registrskega postopka (1. odstavek 14. člena in 17. člena ZSReg).

Pritožnik ni predlagatelj registrskega postopka, niti subjekt vpisa (1. odstavek 17. člena ZSReg), niti ne oseba ali organ, ki bi ji zakon dajal pravico, da se udeležuje registrskega postopka (2. odstavek 17. člena ZSReg). Vprašanje dovoljenosti pritožnikove pritožbe je torej odvisno od tega, ali utegne biti njegov pravni interes z izpodbijano sodno odločbo prizadet. V tem primeru mu je namreč potrebno priznati status udeleženca registrskega postopka (1. odstavek 17. člena ZSReg).

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je registrsko sodišče izdalo sklep o izbrisu gospodarske družbe iz sodnega registra na podlagi predloga likvidacijskega upravitelja (2. odstavek 387. člena ZGD v zvezi s 456. členom ZGD). ZGD posebej ureja in zagotavlja varstvo pravic družbenikov in upnikov v postopku likvidacije. Statusa upnika ali družbenika pa pritožnik ne zatrjuje. Zato je priznanje ali nepriznanje statusa udeleženca v registrskem postopku pritožniku v konkretnem primeru odvisno od prizadetosti pritožnikovega pravnega interesa z izpodbijano sodno odločbo. Glede na postavljene trditve v pritožbi, da kolektivni delovni spor še ni končan s pravnomočno sodno odločbo, pritožbeno sodišče pritožniku priznava dejanski interes, da do pravnomočne odločitve ne pride do izbrisa udeležencev postopka. Ocenjuje pa, da pritožnik ni izkazal, da bi utegnil biti z izbrisom družbe iz sodnega registra prizadet tudi njegov pravni interes, niti kateri. V pritožbi namreč ni navedel relevantnih dejstev o eventualnih pravnih posledicah izida kolektivnega delovnega spora na registrski postopek, torej kako bi smiselno odložen izbris vplival na njegov drugačni pravni položaj, kot ga ima ob izbrisu. Če pa pozneje izveden izbris gospodarske družbe iz sodnega registra, na pravni položaj pritožnika ne bo imel vpliva, prav tako pa tudi ne na družbenika niti na upnike, pritožniku ni mogoče priznati statusa udeleženca registrskega postopka.

Ker je procesna predpostavka za vložitev pritožbe pravni interes pritožnika, je glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ocenilo, da pritožnik ni izkazal pravnega interesa za udeležbo v registrskem postopku izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra na podlagi likvidacije. Zato je njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 39. člena ZSReg).