Jedro

Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je delno ugodilo zahtevku tožnika za zvišanje preživnine, tako da je preživnino v znesku 128,87 EUR zvišalo na 260,00 EUR, v presežku do zahtevane preživnine v znesku 350 EUR pa je zahtevek zavrnilo. Zavrnilo je tudi nasprotni tožbeni zahtevek toženca za znižanje preživnine na 100,00 EUR.

2. Višje sodišče je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo toženec vlaga predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1) ali je z odločitvijo sodišč prve in druge stopnje nesorazmerno poseženo v ustavno varovano premoženjsko sfero toženca; 2) ali je potrebno v okviru toženčevih zmožnosti za preživljanje upoštevati tudi stroške vzdrževanja prevoznega sredstva, s katerim potuje na delo; 3) ali je z opustitvijo odgovora na pritožbeno trditev o prevoznih stroških za prihod na delo, ki vključujejo tudi stroške vzdrževanja prevoznega sredstva, kršena toženčeva pravico do učinkovitega sodnega varstva, ki jo varuje 23. člen Ustave RS, pravica do učinkovitega pravnega sredstva, ki jo varuje 25. člen Ustave RS in pravica do enakega varstva pravic, ki jo varuje 22. člen Ustave RS ter 6. in 13. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah; 4) ali je materialnopravno in procesno pravilna odločitev sodišč prve in druge stopnje glede zvišanja določene preživnine ob ugotovljenih prihodkih in stroških toženca; 5) ali je materialnopravno in procesno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje o zvišanju na prvi stopnji sojenja določne preživnine tudi na podlagi prevoznih strokov toženčeve nove partnerke; 6) ali dosojena preživnina bistveno odstopa od sodne prakse v primerljivih zadevah; 7) ali je materino pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki pri določanju preživninskih potreb mld. otroka ni upoštevalo otroškega dodatka odmerjenega po razpadu družine; 8) ali navedba sodišča druge stopnje, da toženec drugih stroškov kot 150 EUR za lastno preživljanje ni navedel, pomeni protispisnost, in s tem bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Utemeljuje, da v pravnomočni sodbi ni presojeno, ali je z dosojeno preživnino nesorazmerno poseženo v njegovo ustavno varovano premoženjsko sfero. Sodišče druge stopnje se je neutemeljeno izognilo odgovoru na pritožbeno trditev, da dosojena preživnina za tožnika, ki je povprečen otrok s povprečnini potrebami, za 50% odstopa od povprečja dosojenih preživnin. Sodišči sta zmotno tolmačili sodbo Vrhovnega sodišče RS II Ips 186/2014, da se pri določanju preživnine otroški dodatek ne upošteva. Sodišči sta pri določanju višine toženčevih prihodkov neutemeljeno upoštevali tudi potne stroške, ki jih dobiva njegova partnerka.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).