Jedro

Dispozitivna narava izvršilnega postopka, odraz katere je upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izvršbe zaradi izterjave denarne terjatve, nalaga sodišču v primeru nastopa dejanske ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenim izvršilnim sredstvom, da upnika seznani z nastalo oviro in ga pozove, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe.

Izrek

Pritožbama upnika se ugodi in se izpodbijana sklepa razveljavita, zadevi pa vrne ta sodišču prve stopnje v nadaljnjo postopanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 1.2.2010, opr. št. VL 174069/2009-8 ustavilo izvršbo na denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, s sklepom z dne 1.2.2010, opr. št. VL 174069/2009-9 pa izvršbo na denarno terjatev dolžnice.

Zoper oba sklepa se je pritožil upnik.

V pritožbah je navajal, da se je sodišče prve stopnje v sklepih sklicevalo na določbo čl. 88 Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 3/2007 – uradno prečiščeno besedilo in št. 93/2007 – v nadaljevanju ZIZ), ki pa upniku daje pravico, da v roku treh mesecev od dneva rubeža neomejenokrat predlaga opravo ponovnega rubeža. Zato pa v skladu z navedeno zakonsko določbo upnik predlaga ponovnem rubež oz. ponovne poizvedbe o dolžničinih transakcijskih računih pri organizacijah za plačilni promet oz. o dolžničini zaposlitvi.

Pritožbi sta utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je obe izpodbijani odločitvi sprejelo na podlagi ugotovitev, da je po dovoljeni izvršbi (na podlagi verodostojne listine) na plačo dolžnice oz. dolžničina denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet sodišče samo z lastnimi poizvedbami v registru Zavoda za zaposlovanje RS in registra transakcijskih računov ugotovilo, da dolžnica ni zaposlena in da nima odprtih transakcijskih računov, zato pa zaradi ekonomičnosti in hitrosti postopka ni upnika pozvalo na dostavo novih podatkov o dolžničini zaposlitvi in transakcijskih računih, ampak je ob analogni uporabi določbe 88. čl. ZIZ v zvezi s čl. 133 ZIZ obe izvršbi ustavilo, saj predmet izvršbe ne obstaja, oz. izvršbe ni mogoče opraviti.

ZIZ izvršbo na plačo in druge stalne denarne prejemke dolžnikov ureja v 6. podpoglavju 9. poglavja (od čl. 128 do 135), izvršbo na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet pa v 7. podpoglavju 9. poglavja (od čl. 136 do 151), pri čemer za obe navedeni izvršbi določa (v čl. 136 in 128 ZIZ), da se uporabljajo določbe 9. poglavja o izvršbi na denarno terjatev, če zakon zanju ne določa drugače. Niti določbe 6., niti določbe 7. podpoglavja, pa tudi določbe 9. poglavja ne določajo načina oprave izvršbe oz. ravnanje sodišča, če se ugotovi, da dolžnik ni zaposlen in ne prejema plače oz. stalnih prejemkov oz., da nima odprtega nobenega transakcijskega računa in torej nima denarnih sredstev pri organizaciji za plačilni promet. Nobena od določb 9. poglavja ZIZ tudi ne določa, da se pri izvršbah na denarno terjatev analogno uporabljajo določbe, ki urejajo izvršbo na premičnine (te so zajete v 8. poglavju ZIZ), kamor spada tudi določba 88. čl. ZIZ. Tudi določba 40. čl. ZIZ, ki sicer določa, da upnik v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, če predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet oz. na dolžnikovo plačo, ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke transakcijskega računa oz. dolžnikove zaposlitve, ker po pravnomočnosti sklepa o izvršbi o teh podatkih po uradni dolžnosti opravi poizvedbe sodišče, ne opredeljuje ravnanja sodišča v primeru, ko to po poizvedovanju ugotovi, da takšnih stalnih prejemkov oz. denarnih sredstev dolžnik nima. Ker je predmet izvršbe lahko le (obstoječa) dolžnikova stvar ali premoženjska pravica (čl. 32/I ZIZ), v primeru zgornjih ugotovitev pa izvršilnih dejanj za opravo že dovoljene izvršbe na denarno terjatev oz. denarna sredstva dolžnika ni mogoče opraviti, ker predmeti izvršbe ne obstajajo, ugotovitev slednjega predstavlja nastop dejanske ovire, ki onemogoča opravo izvršbe. Glede na dispozitivno naravo izvršilnega postopka, odraz katere je tudi upnikova izključna domena za predlaganje izvršilnih sredstev in predmetov izvršbe v primeru izterjave denarne terjatve (čl. 34/I ZIZ), je v primeru nastopa takšne ovire, ki onemogoča opravo izvršbe z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi, domena upnika, da poda ustrezne predloge za uspešno nadaljevanje izvršbe. Zato pa mora v takšni situaciji sodišče prve stopnje upnika seznaniti z nastalo oviro in ga pozvati, da v določenem roku poda predlog za uspešno nadaljevanje izvršbe. Šele v primeru upnikovega neodziva oz. upnikovega odziva, ki ne zagotavlja uspešnega nadaljevanja izvršbe, sme sodišče izvršbo z dovoljenimi izvršilnimi sredstvi ustaviti.

Glede na zgoraj navedeno je tako pritožbeno sodišče pritožbama upnika, v katerih pritožbeno izpodbija odločitvi sodišča prve stopnje zaradi kršitve njegovega upravičenja za predlaganje nadaljevanja izvršbe v ugotovljenih okoliščinah nastopa dejanske ovire, ugodilo in izpodbijana sklepa razveljavilo, zadevi pa vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).

V novem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ravnati v smislu zgoraj navedenega.

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker ti niso bili priglašeni.