Jedro

Cenitveno poročilo in njegova dopolnitev, v kateri cenilec odgovori na pripombe strank glede cenitve vrednosti nepremičnin in na katero stranke ne podajo več pripomb, je pravilna podlaga za ugotovitev vrednosti nepremičnin.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom, ki je pritožbeno izpodbijan, ugotovilo, da znaša vrednost celote nepremičnin parc. št. ..., vl. št. ... k.o. R. S., 17,100.000,00 SIT.

Zoper takšen sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnin sta laično pritožbo vložila dolžnika in v njej navedla, da je iz razlogov, ki sta jih že izpostavila, sporna cenitev zunanje ureditve in sicer ograj. Zato prosita in zahtevata, da se večletno ročno delo strokovno in korektno oceni.

Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.

V skladu s 178. členom in 179. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki določata način ugotovitve vrednosti nepremičnine ter izdajo sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine, sodišče ugotovi vrednost nepremičnine s sklepom na podlagi cenitve sodnega cenilca po tržni ceni na dan cenitve.

V konkretnem primeru je cenitev nepremičnin parc. št. ... k.o. R. S., v lasti dolžnikov, ki so predmet tega izvršilnega postopka, opravil cenilec gradbene stroke ing. M. K., ki je izdelal cenitveno poročilo, iz katerega izhaja, da znaša vrednost te nepremičnine (zemljišča, stanovanjskega objekta ter zunanje ureditve, kamor sodijo tudi ograje iz prokroma) 17,100.000,00 SIT. Ker sta na njegovo cenitveno poročilo dolžnika pripominjala, da v ugotovljeni vrednosti nepremičnin ni upoštevana vrednost ročno izdelanih ograj iz prokroma, je cenilec odgovoril na njune pripombe in sicer je pojasnil, da je ocenil uporabno vrednost teh ograj kot nujno potrebnih sestavin objektov, kar je upošteval pri ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin, ki jih je ocenil na podlagi stroškovnega pristopa in pristopa primerljivih prodaj.

Ker je navedeni cenilec odgovoril na očitke dolžnikov glede zatrjevane pomanjkljivosti cenitvenega poročila in dolžnika na njegova pojasnila nista več podala nobenih pripomb ter ker je cenilec pri ugotovitvi tržne vrednosti nepremičnin uporabil strokovne pristope, uporabo katerih je ustrezno pojasnil, prav tako pa upošteval tudi sestavo in izgradjo ograj, seveda ne kot samostojnih stvari, ampak le kot dela stanovanjskega objekta oziroma njegove okolice, je sodišče prve stopnje pravilno kot podlago za ugotovitev vrednosti nepremičnin vzelo tako izdelano in dopolnjeno cenitveno poročilo cenilca gradbene stroke. Drugačni pritožbeni očitki so tako neutemeljeni.

Dolžnika pa imata še vednost možnost, da se vrednost nepremičnin ponovno ugotovi na prodajnem naroku in sicer, če bosta s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnin verjetno izkazala, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej povečala (IV. odstavek 178. člena ZIZ), o čemer sta bila poučena že v izpodbijanem sklepu.

Glede na navedeno pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo pravilen sklep prvostopnega sodišča o ugotovitvi vrednosti nepremičnine (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku-v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V postopku na prvi stopnji namreč tudi ni kršitev, na katere sodišče druge stopnje na podlagi II. odstavka 350. člena ZPP (v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ) pazi po uradni dolžnosti.

Ker dolžnika v pritožbi nista priglasila stroškov, izrek o stroških pritožbenega postopka odpade.