- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep II Cp 231/98
ECLI:SI:VSLJ:1998:II.CP.231.98 Civilni oddelek
Povzetek
- Ureditev meje v nepravdnem postopkuAli je mogoče zahtevati obnovo meje, ko je meja že bila določena v prejšnjem mejnem ugotovitvenem postopku?
- Spor glede mejeAli obstaja spor med strankama glede poteka meje, ki bi upravičil postopek za obnovo meje?
- Nepravilna uporaba postopkaAli je sodišče pravilno zavrglo predlog za obnovo meje, ko je bila meja že določena?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Zakon o nepravdnem postopku ureja samo postopek za ureditev meje, če je le-ta sporna, ne pa postopek za obnovitev meje, ko le-ta ni sporna ali pa je že bila pred tem urejena v mejnem ugotovitvenem postopku.
Izrek
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da se predlog predlagateljice za obnovitev meje med parc. št. 757/1 in 757/2 k.o. S., ki sta v njeni lasti in parcelama nasprotnih udeležencev št. 757/3 in 756/1 k.o. S., katerih lastnika sta nasprotna udeleženca, zavrže. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da je bila v letu 1980 že določena meja v mejnem ugotovitvenem postopku na podlagi sodne poravnave opr. št. N 159/79 z dne 31.5.1979, postopka za obnovo meje pa sodišče ne pozna.
Zoper ta sklep se je pritožila predlagateljica. Uveljavlja vse pritožbene razloge, ki so po zakonu predvideni. Navaja, da se s predlogom za ureditev meje v nepravdnem postopku lahko zahteva obnova meje v primeru, ko je ta nejasna ali poškodovana, ali pa se le s težavo spozna, poprava meje se lahko zahteva, če je le-ta sporna, ugotovitev oz. določitev meje pa, če se meja sploh ne more razpoznati. Meja med parcelami predlagateljice in parcelami nasprotnih udeležencev je bila določena in označena v mejnem ugotovitvenem postopku v letu 1980, vendar danes ni več spoznavna, ker mejni znaki niso več vidni. Sodišče prve stopnje bi moralo najprej ugotoviti, ali je med strankama spor glede poteka meje in šele če bi ugotovilo, da spora ni, bi lahko predlog za obnovo meje zavrglo. Predlagateljica ponovno poudarja, da nasprotna udeleženca ne pristaneta na izvensodno ureditev meje, kar z drugimi besedami pomeni, da je meja sporna.
Pritožba ni utemeljena.
Predlagateljica v svojem predlogu trdi, da mejni znaki med njenima parcelama št. 757/1 in 757/2 k.o. S. in parcelama nasprotnih udeležencev št. 757/3 in 756/1 k.o. S. niso več vidni, da zato meja med temi parcelami ni več spoznavna, zaradi česar predlaga obnovo meje. Glede na take trditve predlagateljice in predlog, da se meja obnovi, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo z izpodbijanim sklepom. Zakon o nepravdnem postopku ne pozna več obnove meje, marveč le ureditev meje, kadar je le-ta sporna (131. člen ZNP). V obravnavanem primeru, je meja med parcelami udeležencev že bila urejena v mejnem ugotovitvenem postopku, zato ni mogoče govoriti o spornosti meje, zato tudi ni podlage za nepravdni postopek in je predlog nedovoljen.
Če se izgubijo ali poškodujejo mejna znamenja, jih je mogoče vzpostaviti na način, ki ga določa 9. člen Navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih meja parcel (Ur. l. SRS št. 2/76). Če pa je kateri od mejašev prekršil prepoved iz 2. odst. 12. člena Zakona o zemljiškem katastru (Ur. l. SRS št. 16/74 in 42/86) to je uničil, poškodoval ali premestil mejna znamenja, je proti njemu mogoča tožba z ustreznim dajatvenim zahtevkom. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo predlagateljice zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o zavrženju predloga za obnovo meje potrdilo (2. točka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).