Jedro

Morebitni dogovor med strankama o tem, da bosta ob izvensodni rešitvi zadeve stranki nosili vsaka svoje stroške postopka, je pravno upošteven le, če se postopek konča s sodno poravnavo. Če ne gre za sodno poravnavo, ampak za umik tožbe, pa je tožnik, ki umakne tožbo, dolžan povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek.

Vloga tožene stranke, s katero je tožena stranka podala soglasje k umiku ter priglasila stroške, ni obrazložena pripravljalna vloga med postopkom v smislu veljavne Odvetniške tarife (Ur.l. RS št.7/95), ki se po 2. točki Tarifne številke 10 vrednoti v višini 75% postavk po 1. točki tarifne številke 10, ampak le kratek dopis oz. obvestilo, ki se v skladu s 4.točko Tar. št. 33 vrednoti z 10 točkami.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2.odstavek izreka) spremeni tako, da se znesek 51.870,00 SIT zniža na znesek 27.265,00 SIT.

V ostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožniku stroške pritožbe v znesku 8.312,50 SIT ter stroške za sodno takso v znesku 1.320,00 SIT, v 8 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se zaradi umika tožbe postopek ustavi, ter da je tožeča stranka dolžna plačati toženi stranki stroške postopka, odmerjene v znesku 51.870,00 SIT ter sodno takso v znesku 1.500,00 SIT, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je med strankama prišlo do mirne ureditve spora in da sta se stranki dogovorili, da v primeru umika tožbe tožena stranka ne bo uveljavljala povrnitve stroškov, zato je tožena stranka s priglasitvijo stroškov kršila navedeni dogovor. Tožeča stranka ni niti od sodišča niti neposredno od tožene stranke prejela odgovora na tožbo, zato je vprašanje, ali je bil odgovor na tožbo vložen po dnevu, ko je bila tožba že umaknjena.

Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov kršilo določbo 1. odstavka 155. člena ZPP, saj je toženi stranki priznalo tudi povsem nepotrebne stroške, kar velja za vlogo z dne 4.10.1995, ki jo je tožena stranka poimenovala "pripravljalna vloga", predstavlja pa le priglasitev stroškov, kar bi lahko bila le vsebina krajšega dopisa. Vprašljivi so tudi stroški za dva razgovora s stranko. Tožeča stranka zato predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep in odloči, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka, oziroma da napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba je delno utemeljena.

Morebitni dogovor med strankama o tem, da bosta ob izvensodni rešitvi zadeve stranki nosili vsaka svoje stroške postopka, na katerega se sklicuje pritožba, ne more vplivati na odločitev o stroških postopka.

Dogovor o stroških postopka je pravno upošteven le, če se postopek konča s sodno poravnavo. V obravnavani zadevi pa ne gre za sodno poravnavo, pri kateri vsaka stranka trpi svoje stroške, če v poravnavi ni drugače dogovorjeno (159. člen ZPP), ampak za umik tožbe, zato je sodišče pri odločanju o stroških vezano na določbo 1. odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90), po kateri mora tožnik, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknil takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Odločitev prvostopnega sodišča, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka, ki temelji na citirani določbi 1. odstavka 158. člena ZPP, je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna, saj ne gre za primer, da bi tožeča stranka umaknila tožbo takoj po izpolnitvi zahtevka. Zato pritožba v tem delu ni utemeljena.

Pritožba pa se utemeljeno sklicuje na zmotno uporabo 1. in 2. odstavka 155. člena ZPP v postopku pred sodiščem prve stopnje.

Skladno s 155. členom ZPP upošteva sodišče pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Če pa je predpisana tarifa za nagrade odvetnikov ali za druge stroške, se taki stroški odmerijo po tarifi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče pravilno ravnalo, ko je med potrebne stroške štelo stroške za odgovor na tožbo, vložen na sodišče dne 15.9.12995. Odgovor na tožbo je bil posredovan pred umikom tožbe (25.9.1995), v spisu pa je odredba sodnika, naj se odgovor odpošlje tožeči stranki, ki je bila tudi izvršena. Glede vloge tožene stranke z dne 4. 10.1995, s katero je tožena stranka podala soglasje k umiku ter priglasila stroške, pa pritožba utemeljeno opozarja, da ne gre za obrazloženo pisno vlogo, ki bi jo bilo mogoče uvrstiti med pripravljalne vloge v smislu veljavne Odvetniške tarife (Ur.l. RS št.7/95). Po 2. točki Tarifne številke 10 se namreč le "obrazložene pripravljalne vloge med postopkom" vrednotijo v višini 75% postavk po 1. točki tarifne številke 10, oziroma v obravnavanem primeru po tarifni številki 13 (pravdni postopek), ki velja v ocenljivih zadevah, torej za denarne zahtevke, tudi v individualnih delovnih sporih. Pisna vloga tožene stranke z dne 4.10.1995 pa je po oceni pritožbenega sodišča le kratek dopis oz. obvestilo, ki se v skladu s 4.točko Tarifne številke 33 vrednoti z 10 točkami. Tudi glede priznanja stroškov za razgovore s stranko je pritožba utemeljena, saj so konference s stranko vključene v nagrado za odgovor na tožbo oziroma za dopis o soglasju k umiku tožbe.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi v navedenem obsegu podani, je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in v izpodbijanem delu spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da je znesek prisojenih stroškov postopka v višini 51.870,00 SIT znižalo na 27.265,00 SIT.

Tožeča stranka je namreč dolžna povrniti toženi stranki stroške za odgovor na tožbo (400 točk) ter dopis z dne 4.10.1995 (10 točk), to je skupaj 410 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke 66,50 SIT, ki je veljala v času odločanja pred prvostopnim sodiščem, znaša 27.265,00 SIT, ostali priglašeni stroški pa niso bili potrebni za postopek v obravnavanem individualnem delovnem sporu (pripravljalna vloga, konference s stranko).

Pritožba je torej delno utemeljena, zato je tožena stranka glede na uspeh pritožbe dolžna povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka, ki so odmerjeni na znesek 8.312,50 SIT. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbe v višini 500 točk za pritožbo na sklep, 50 točk za razgovor s stranko ter 50 točk za pregled sklepa pritožbenega sodišča in obvestilo stranki, ter sodno takso. Glede na veljavno Odvetniško tarifo (4. točka Tar.št. 10) je pritožbeno sodišče tožeči stranki priznalo za pritožbo 125 točk, tj. 8.312,50 SIT (vrednost točke 66,50 SIT), ker je tožeča stranka s pritožbo uspela glede zneska 24.605,00 SIT. Sodna taksa, ki jo je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, pa znaša, upoštevajoč uspeh v sporu, 1.320,00 SIT in je odmerjena v skladu s Taksno tarifo (Tar.št.3/2), določeno v Zakonu o sodnih taksah (Ur.l.RS št. 1/90, 14/91). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 166. in 155. člena ZPP.

Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi in spremenilo sklep prvostopnega sodišča tako, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa pritožbo zavrnilo ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje v nespremenjenem izpodbijanem delu.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpis Republike Slovenije v skladu s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).