- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSK sklep CDn 210/2013
ECLI:SI:VSKP:2013:CDN.210.2013 Civilni oddelek
Povzetek
- Neujemanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslomSodna praksa obravnava vprašanje, ali je zemljiškoknjižno sodišče dolžno dovoliti vpis služnostne pravice, če obstaja neujemanje med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom.
- Utemeljenost zahtevka za vpisObravnava se tudi vprašanje, ali je bila sodna poravnava, ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo, ustrezna podlaga za vpis služnosti.
- Načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopkuSodna praksa se dotika načela formalnosti, ki določa, da je zemljiškoknjižno sodišče vezano na listine, ki so podlaga predlaganim vpisom.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Odločitev sodišča, ki zaradi neujemanja med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslov vpisa ni dovolilo, je pravilna tudi v primeru, če je oba posla nadomestila sodna poravnava.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Celju kot neutemeljenega zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep, s katerim sodniška pomočnica ni dovolila vpisa služnostne pravice na nepremičnini s parc. št. 358/1 k.o. D. Iz razlogov sklepa izhaja, da je predlagateljica vpis predlagala na podlagi sodne poravnave, ki pa dejansko pomeni pogodbo med strankami in je zato potrebno presojati skladnost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega posla. V priloženi sodni poravnavi pa sta se stranki dogovorili za ustanovitev služnosti na parc. št. 357 in 353/3, zemljiškoknjižno dovolilo pa je bilo izdano za parc. št. 358/1. Zoper sklep se predlagateljica pritožuje. Pojasnjuje, da pomeni zapis parc. št. 353/3 v sodni poravnavi očitno pisno pomoto. J.L. služnosti po tej parceli namreč ni mogel priznati, ker ni bil nikoli lastnik te parcele, taka parcela v času podpisa poravnave ni obstajala, parc. št. 353 tudi sicer ne meji na glavno cesto. Dejansko je bila služnost priznana po parc. št. 358/1, za katero je bilo tudi izdano zemljiškoknjižno dovolilo. Sodišče bi zato vpis moralo dovoliti.
Pritožba ni utemeljena.
Zemljiškoknjižno sodišče vpis dovoli, kadar so izpolnjeni pogoji iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), med ostalim, če iz listine izhaja utemeljenost zahtevka. V konkretnem primeru gre za sodno odločbo (sodno poravnavo), ki nadomešča zemljiškoknjižno dovolilo. Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju pristojno presojati popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Ker v našem pravu velja načelo povezanosti zavezovalnega in razpolagalnega posla, mora zemljiškoknjižno sodišče poleg ostalega tudi preveriti, ali je bil za zemljiškoknjižno dovolilo sklenjen zavezovalni posel. Predlagateljica je vpis predlagala na podlagi sodne poravnave, s katero je bila ustanovljena služnost na parc. št. 353/3 k.o. D., zemljiškoknjižno dovolilo pa se nanaša na parc. št. 358/1 k.o. D. Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka je načelo formalnosti, po katerem je zemljiškoknjižno sodišče vezano na listine, ki so podlaga predlaganim vpisom, in ne more ugotavljati drugačnih dejstev. Odločitev sodišča prve stopnje, ki vpisa zaradi neujemanja med zavezovalnim in razpolagalnim poslom vpisa ni dovolilo, je zato pravilna in je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1.