Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 12. členu družbene pogodbe določen postopek izključitve, saj je navedeno, kdo lahko poda predlog za izključitev družbenika (vsak družbenik), na kakšen način (pisno) in komu (skupščini). Ker se predlog poda skupščini, ta o predlogu tudi odloča. Ker v 12. členu družbene pogodbe ni izrecno določeno, kako skupščina o predlogu odloča, o izključitvi odloča v skladu s 15. členom družbene pogodbe, v kateri je urejeno odločanje skupščine.

Postopek izključitve družbenika je po oceni pritožbenega sodišča v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pri subjektu vpisa A. d. o. o., matična številka ..., v sodni register vpisalo izbris družbenice B. B. zaradi izključitve z dnem 20. 4. 2021. 2. B. B. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Subjekt vpisa je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje predlog subjekta vpisa za vpis izbrisa družbenice B. B. zaradi izključitve poslalo v izjavo družbenici (v nadaljevanju udeleženka). Ta je v odgovoru navedla: - da je predlog za njeno izključitev podal večinski lastnik in prokurist družbe C. C., ki je trdil, da se je družbenica po prenehanju delovnega razmerja v subjektu vpisa septembra 2020 zaposlila v družbi D. d. o. o., ki opravlja dejavnost, ki je konkurenčna dejavnosti družbe A. d. o. o., s čimer naj bi kršila prepoved konkurence iz 19. člena družbenega pogodbe družbe ter da poleg tega kljub pozivu družbe, naj poslovni delež v družbi prenese nazaj na družbo, kot se je zavezala storiti s Pogodbo o prevzemu poslovnega deleža z dne 6. 12. 2011, tega ni storila; - da je temu družbenica na skupščini oporekala ustno in pisno ter v svojem ugovoru navedla razloge za neupravičenost in nezakonitost predlagane izključitve, pri čemer je izpostavila, da že družbena pogodba ne določa postopka, načina in pogojev izključitve in ne ustreza zakonskim standardom tako imenovane pogodbene izključitve zgolj s sklepom skupščine družbe; - da morajo biti v družbeni pogodbi jasno opredeljeni utemeljeni razlogi za izključitev in tudi dovolj natančno določen postopek izključitve; da nikakor ni dovolj le morebitna pavšalna ureditev ali pa samo navedba primera oziroma razloga izključitve, kot naj bi bilo to v danem primeru; da se v primerih, ko družbena pogodba sicer dopušča izključitev družbenika, ne določa pa dovolj natančno pogojev in postopka izključitve, izključitev lahko doseže le s tožbo v sodnem postopku; da sam organ izključitve in postopek ter morebitno varstvo pravic družbenika v skladu z uveljavljeno sodno prakso in pravnimi naziranji, v družbeni pogodbi ni urejen in je bil tako postopek pogodbene izključitve izveden nezakonito; da je iz družbene pogodbe mogoče razbrati, da ta določa morebitne razloge (primere) za izključitev ter kdo je lahko predlagatelj izključitve, in ničesar drugega; da naj bi bilo tako že prima facie jasno, da pogodbena ureditev ne ustreza že minimalnim pravnim standardom za morebitno pogodbeno izključitev, zaradi česar bi bilo po njenem predlagani vpis treba zavrniti; - da tudi sicer izključitveni razlogi niso podani; da pogodba o prevzemu kapitalskega deleža iz leta 2011 sicer v osmem členu določa povratni prenos poslovnega deleža nazaj na družbo, čemur pa družbenica nikoli ni oporekala in tudi ne kršila tega določila, da pa vse do sedaj še ni prišlo do skupnega soglasja glede odkupne višine (cene), čeprav si je kot družbenica za to izrecno prizadevala in odkup svojega poslovnega deleža še vedno ponuja; da ji v tem smislu tako ni mogoče očitati morebitne kršitve družbene pogodbe; da enako velja tudi za očitek domnevne kršitve konkurenčne prepovedi iz 19. člena v zvezi z 12. členom družbene pogodbe, katere teleološki statutarni (družbeniški) smisel naj bi bil povsem drugačen kot očitana kršitev in razlog izključitve; da v kolikor družbena pogodba dovoljuje izključitev, mora biti takšna statutarna (pogodbena) ureditev vsebinsko in procesno tudi dovolj natančna; da za izključitev nikakor ne smejo veljati razlogi, ki bi bili za družbenika nepravični ali pretirano strogi in bi se s tem kršili tudi dobri poslovni običaji; da družbenica nikoli ni oporekala svojemu izstopu iz družbe in tudi ni kršila tega pogodbenega določila v smislu zlorabe.

6. Predlagatelj je oporekal trditvam udeleženke, da družbena pogodba ne določa natančno pogojev, postopka in posledic izključitve. Navedel je: - da družbena pogodba v 12. členu vsebuje pogoje za izključitev kot tudi postopek in posledice izključitve; - da udeleženka napačno citira določbo tretjega odstavka 501. člena ZGD-1, ki ureja tako imenovano sodno izključitev; da se tudi neprimerno sklicuje na sodbo Višjega sodišča v Kopru Cpg 27/2011, saj se le-ta ukvarja s sodno izključitvijo na podlagi tožbe v pravdnem postopku, kot tudi na sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 133/2007, saj je v tej zadevi šlo za odškodninsko tožbo, ki jo je tožeča stranka naperila zoper delničarje (ne pa družbenike), ki so po njenem mnenju kršili konkurenčno prepoved iz 41. člena ZGD-1; - da so pogoji za pogodbeno izključitev lahko širši kot v primeru sodne izključitve, ne smejo pa biti ti za družbenika nepravični ali pretirano strogi; ker gre za pogodbeno izključitev na podlagi prvega odstavka 501. člena ZGD-1, lahko vsebino pogojev za izključitev in sankcioniranje določijo družbeniki; v danem primeru obstoj izključitvenega razloga sploh ni sporen, saj družbenica sama potrjuje, da se je zaposlila v družbi D. d. o. o., ki opravlja arhitekturno dejavnost, ki je nesporno konkurenčna dejavnosti predlagatelja; - da gre v danem primeru za družbo z omejeno odgovornostjo, za katero je značilna tesnejša personalna povezanost, za katero se družbeniki običajno odločijo z namenom doseganja skupnih ciljev in ki običajno temelji na medsebojni povezanosti in zaupanju; - da družbena pogodba v 19. členu nedvomno prepoveduje, da bi se družbeniki lahko zaposlovali v drugih konkurenčnih družbah, glede na to, da gre za fakultativno sestavino družbene pogodbe pa je jasno, da so jo družbeniki očitno šteli za dovolj pomembno, da so jo kljub temu, da jim tega ne bi bilo treba, zapisali v družbeno pogodbo in to celo v širšem smislu, kot je zakonska prepoved konkurence iz 41. člena ZGD-1; - da pravna teorija med glavne zakonske dolžnosti družbenika šteje načelo vestnosti in poštenosti ter zvestobe družbi, kar pomeni, da mora biti družbenik privržen interesom in ciljem družbe, načelo privrženosti družbe pa od družbenika terja strogo spoštovanje zakonskih dolžnosti in pogodbeno prevzetih obveznosti z višjo stopnjo skrbnosti za družbo, saj je le-to podlaga za zaupno razmerje družbenikov; da je glede na navedeno pravna teorija zavzela stališče, da se lahko družbenika, ki krši načelo privrženosti družbi, iz družbe tudi izključi, kot tipičen primer takšne kršitve pa je naveden ravno primer kršitve prepovedi konkurence, v zvezi s katerim je zavzeto stališče, da je v primeru kršitve konkurenčne prepovedi v vsakem primeru mogoče zahtevati izključitev družbenika, saj gre za grobo kršitev določb družbene pogodbe; - da je z dnem 11. 9. 2020 prenehala pogodba o zaposlitvi družbenice pri predlagatelju in sicer na podlagi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 19. 8. 2020; da je z navedenim dnem v skladu z osmo točko Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 6. 12. 2011 nastopila obveznost družbenice, da svoj poslovni delež prenese nazaj na družbo v zameno za kupnino, ki je enaka vrednosti njenega deleža v trenutku povratnega prenosa poslovnega deleža; da kljub prenehanju delovnega razmerja svoje obveznosti ni izpolnila, še več, zaposlila se je pri arhitekturnem biroju, ki je predlagateljev neposredni konkurent na trgu, s čimer je aktivno in zavedajoč se svoje kršitve kršila konkurenčno prepoved iz družbene pogodbe; da je njena zahteva v osnutku Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža, v kateri za svoj 1 % poslovni delež od predlagatelja zahteva kar 53.642,59 EUR, neutemeljena, saj udeleženka pravno naravo Pravilnika o poslovanju razume povsem napačno.

7. Sodišče prve stopnje je ugovor udeleženke zavrnilo z utemeljitvijo, da je pri sklepu skupščine bistvena volja večinskih družbenikov, da vprašanje, ali so sklepi veljavni ali nični oziroma izpodbojni ni predmet tega registrskega postopka oziroma bi bil, vendar le v primeru na prvi pogled očitne ničnosti sklepa, da pa kaj takega, natančneje prima facie ničnosti, udeleženka sploh ne zatrjuje, ter da bo o veljavnosti sklepov odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi V Pg 1058/2021, saj je udeleženka vložila tožbo na izpodbijanje sklepov skupščine.

8. Pritožnica navaja, da je v svoji vlogi z dne 28. 5. 2021 zatrjevala prima facie nezakonitost pogodbene ureditve subjekta vpisa, ki da ne ustreza minimalnim standardom za morebitno pogodbeno izključitev in ponavlja razloge, ki jih je navedla v navedeni vlogi (te je pritožbeno sodišče povzelo v 5. točki obrazložitve), iz katerih naj bi izhajalo, da pogoji za vpis izbrisa družbenice zaradi izključitve niso izpolnjeni.

9. Registrsko sodišče v skladu s prvim odstavkom 34. člena Zakona o sodnem registru ( ZSReg) ugodi zahtevku za vpis v sodni register, če ugotovi: 1) da izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listin, ki so priložene predlogu, 2) da listine glede podatkov, ki se vpisujejo v sodni register, ustrezajo predpisani vsebini, 3) da so bile listine izdane v predpisanem postopku in 4) da so izpolnjene druge materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon. Glede na navedeno mora, kadar je predlagan vpis izbrisa družbenika na podlagi tako imenovane pogodbene izključitve, ugotavljati tudi, ali družbena pogodba določa pogoje, postopek in posledice izključitve (prvi odstavek 501. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1) in ali je bila izključitev izvedena v skladu z družbeno pogodbo.

10. Družbena pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo A. d. o. o. (družbena pogodba) v 12. členu določa, da je družbenik lahko izključen iz družbe v naslednjih primerih: 1) če krši prepoved konkurence iz 19. člena te pogodbe, 2) če ne upošteva določb o varstvu poslovne skrivnosti družbe iz 20. člena te pogodbe in 3) v drugih primerih, določenih z Zakonom o gospodarskih družbah. Nadalje določa, da predlog za izključitev iz družbe lahko v pisni obliki pošlje katerikoli družbenik na skupščino ter da ima družbenik, ki je bil izključen iz družbe, pravico do vračila ocenjene vrednosti svojega deleža v času izključitve, družba pa mu je dolžna to vrednost izplačati najkasneje v šestih letih. Navedeno je še, da v primeru, če družba ali družbeniki od izključenega družbenika zahtevajo odškodnino, sme družba vračilo vrednosti deleža izključenemu družbeniku zadržati do pravnomočnosti sodbe ali do sporazuma med družbo in izključenim družbenikom.

11. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 12. členu družbene pogodbe določen postopek izključitve, saj je navedeno, kdo lahko poda predlog za izključitev družbenika (vsak družbenik), na kakšen način (pisno) in komu (skupščini). Ker se predlog poda skupščini, ta o predlogu tudi odloča. In ker v 12. členu družbene pogodbe ni izrecno določeno, kako skupščina o predlogu odloča, o izključitvi odloča v skladu s 15. členom družbene pogodbe, v kateri je urejeno odločanje skupščine.

12. Postopek izključitve družbenika je po oceni pritožbenega sodišča v družbeni pogodbi v zadostni meri opredeljen. Bistveno namreč je, da družbeniki vedo, kdo lahko predlaga njihovo izključitev, po kakšnem postopku, iz katerih razlogov, kateri organ o tem odloča in kako. Z vidika zakonitosti izvedbe samega postopka izključitve pa je zlasti pomembno, da je družbeniku pojasnjeno, iz katerih razlogov se predlaga njegova izključitev in da mu je dana možnost, da se o predlogu izjavi in da družbenike seznani s svojim stališčem. V danem primeru je bila udeleženki ta možnost dana. Predlog za njeno izključitev je bil že v predlaganem dnevnem redu sklicane skupščine obrazložen, družbenica pa je dne 20. 4. 2021 pripravila pisni ugovor zoper predlagano izključitev (ta je priloga notarskega zapisnika skupščine). Nadalje iz notarskega zapisnika skupščine notarja E. E. SV .../2021 z dne 20. 4. 2021 izhaja, da je direktor družbe pod 2. točko dnevnega reda: „Izključitev ga. B. B. iz družbe.“, obrazložil predlog za njeno izključitev iz družbe, da je predsednica skupščine po obrazložitvi direktorja predlog sklepa dala v razpravo ter da je besedo nato prevzel pooblaščenec družbenice, odvetnik F. F., ki je ugovarjal tako obravnavi kot samemu predlogu sklepa o izključitvi družbenice. Sledilo je glasovanje družbenikov o izključitvi. Ti so s potrebno večino (97,5%) predlagani sklep izglasovali, odvetnik B. B. pa je napovedal izpodbojno tožbo.

13. Pritožnica trdi, da bi moral biti postopek izključitve natančneje urejen, ne pove pa, kaj v zvezi s postopkom v družbeni pogodbi ni določeno niti kako naj bi to vplivalo na pravilnost postopka izključitve in njene pravice, ki bi ji v tem postopku morale biti zagotovljene oziroma katere od teh ji niso bile.1 Pritožbeno sodišče zato njenim navedbam, da družbena pogodba ne določa postopka izključitve, ne more slediti.

14. Družbena pogodba pa določa tudi razloge za izključitev. V 12. členu kot razlog izključitve med drugim določa kršitev prepovedi konkurence iz 19. člena družbene pogodbe. Po določbi 19. člena družbene pogodbe družbeniki družbe, direktor in prokurist ne smejo sodelovati v nobeni od teh vlog, pa tudi ne kot delavci v katerikoli drugi družbi ali kot podjetnik z dejavnostjo, ki je ali bi lahko bila v konkurenčnem razmerju z dejavnostjo prve družbe, v primeru, če imajo te osebe prepoved konkurence, pa velja ta še eno leto po tem, ko je kdo izgubil lastnost te osebe.

15. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v zvezi z obstojem izključitvenega razloga med udeležencema sporna že sama razlaga določbe 19. člena v zvezi z 12. členom družbene pogodbe kot tudi, ali je udeleženka kršila zavezo iz osme točke Pogodbe o odsvojitvi poslovnega deleža z dne 6. 12. 2011 in v zvezi z navedenim, ali so obstajali upravičeni razlogi za izključitev udeleženke kot družbenice iz družbe. Vendar pa razlogi, ki jih udeleženka navaja kot tiste, zaradi katerih naj bi bil sklep o izključitvi nezakonit, ne predstavljajo ničnostnih razlogov, temveč gre za razloge za njegovo izpodbojnost iz 395. člena ZGD-1. Če se neveljavnost skupščinskega sklepa utemeljuje z izpodbojnimi razlogi, pa taka neveljavnost ni ovira za vpis v sodni register. Sklep v takem primeru neha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit.2 Za registrsko sodišče je tako relevantna le neveljavnost sklepa iz ničnostnih razlogov.3 Sodišče prve stopnje je glede na navedeno pravilno zaključilo, da bo o veljavnosti sklepa odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi V Pg 1058/2021 ter da to ne more biti predmet tega registrskega postopka.

16. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1).

1 V družbeni pogodbi so določene tudi posledice izključitve, kar pa niti ni odločilno glede na stališče sodne prakse, da v primeru, kadar v družbeni pogodbi posledice izključitve niso urejene, to ne more biti razlog za zavrnitev vpisa izključitve družbenika v sodni register, saj posledice izključitve ureja že ZGD-1, ki se nanaša tako na pogodbeno kakor tudi na sodno izključitev družbenika (502. člen ZGD-1; prim. sklep VS RS III Ips 118/2007 z dne 2. 4. 2010). 2 Le ničen sklep nima nobenih pravnih učinkov (394. člen ZGD-1), zato že od njegovega sprejetja dalje posledično pravnih učinkov nima niti vpis v sodni register, izveden na podlagi neučinkovitega sklepa. 3 Tako sklep VSL IV Cpg 813/2018 in VSL IV Cpg 290/2018 in dr. Nina Plavšak – Zakon o sodnem registru, Uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 66.