Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba pri tem zamenjuje sposobnost biti pooblaščenec in upravičenost za zastopanje v konkretnem postopku. Citirani določbi 98. člena ZPP se nanašata samo na slednje. 5. odstavek 98. člena ZPP se uporablja le, kadar kot pooblaščenec nastopa oseba, ki je sicer sposobna biti pooblaščenec, ni pa v konkretnem pravdnem postopku izkazala takega pooblastila.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
Okrajno sodišče v S. je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo tožeče stranke, ker je za zastopanje pooblastila pravno osebo, ki po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne more biti pooblaščenec.
Zoper sklep se tožeča stranka pritožuje in v pritožbi navaja, da je za zastopanje pooblastila KSP S., zakoniti zastopnik te družbe (KSP S.) pa je pooblastil v navedeni zadevi M.P., univ. dipl. pravnico. ZPP v 87. določa, da je lahko pooblaščenec v postopku pred okrajnim sodiščem vsak, ki je popolnoma poslovno sposoben. Pravna oseba na podlagi 2. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) lahko pridobiva pravice in prevzema obveznosti, lahko toži in je tožena. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če sodišče vztraja, da je bila tožeča stranka nepravilno zastopana, tožeča stranka izrecno odobrava vsa doslej opravljena dejanja.
Pritožba je utemeljena.
Prvostopno sodišče je pravilno ugotovilo, da pravna oseba (razen odvetniške družbe) ne more biti pooblaščenec v pravdnem postopku. ZPP v 87. členu tega sicer izrecno ne določa, pridemo pa do tega sklepa z razlago določbe prvega odstavka 87. člena ZPP, ki zahteva od pooblaščenca popolno poslovno sposobnost (pravna oseba na primer ne more samostojno izjaviti pravnoposlovne volje, ampak to v njenem imenu storijo njeni zastopniki) in od določbe četrtega odstavka istega člena, po kateri se lahko za zastopanje pred sodišči (kot izjema) pooblasti odvetniška družba. Da pravna oseba ne more biti pooblaščenec v pravdnem postopku, je tudi enotno stališče teorije in sodne prakse. Iz ostalih navedb pritožbe še izhaja, da je tožeča stranka pooblastila svojega pooblaščenca , to je KSP S. s pooblastilom št. ..z dne .....2005, da mora sodišče ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje in da bi moralo sodišče ravnati po 5. odstavku 98. člena ZPP ter opravljena dejanja razveljaviti samo, če jih stranka pozneje ni odobrila ter da tožeča stranka odobrava vsa do sedaj opravljena pravdna dejanja. Pritožba pri tem zamenjuje sposobnost biti pooblaščenec in upravičenost za zastopanje v konkretnem postopku. Citirani določbi 98. člena ZPP se nanašata samo na slednje. 5. odstavek 98. člena ZPP se uporablja le, kadar kot pooblaščenec nastopa oseba, ki je sicer sposobna biti pooblaščenec, ni pa v konkretnem pravdnem postopku izkazala takega pooblastila. V tej zadevi pa je stranka izdala pooblastilo pravni osebi, ki ni odvetniška družba in torej veljavnega pooblastila sploh ne more predložiti. Na podlagi povedanega in ker sodišče ni ugotovilo drugih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, mora sam kriti svoje stroške pravdnega postopka.