Jedro

V trenutku, ko je tožena stranka tožnici podala izpodbijano odpoved, je med strankama še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 24. 2. 2016 za delovno mesto "administrator" in jo je tožena stranka lahko odpovedala, ne glede na to, da je bila ta kasneje, tj. z dnem pravnomočnosti odločitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016, zaradi nastopa razveznega pogoja razvezana in je torej ponovno "oživela" prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto "asistent trženja".

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25. 1. 2017 (I. točka izreka) in razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, to je od 12. 3. 2017 do vrnitve na delo, prijaviti v obvezna zavarovanja ter ji za čas od 12. 3. 2017 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ji obračunati mesečno osnovno plačo v višini 1.650,02 EUR bruto, povečano za dodatek za delovno dobo v višini 0,5 % za vsako leto izpolnjene delovne dobe, tako obračunano bruto plačo zmanjšati za bruto prejemke denarnega nadomestila za brezposelnost, od tako dobljenih bruto razlik nadomestila plače plačati dajatve in prispevke, ter tožnici izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne v mesecu za plačo preteklega meseca dalje do plačila, vse v roku 8 dni (II. točka izreka). V III. točki izreka je zavrglo tožbo v delu, da je tožena stranka dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo. Odločilo je, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 558,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper ugodilni del sodbe se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pritožuje tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani del sodbe spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, oziroma podrejeno, da izpodbijani del sodbe razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov. S tem pa je bila toženi stranki kršena pravica do izjave v postopku, saj ji ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Enako velja za odločitev sodišča, da ji ni omogočilo ustreznega roka, v katerem bi se ta lahko opredelila do navedb tožnice iz njene pripravljalne vloge. Odločitev sodišča o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi je napačna, saj razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi (ki je bila odpovedana), v kolikor je zakonit in je pogodba o zaposlitvi sklenjena brez napak volje, ne more predstavljati osnove za ugotovitev nezakonitosti odpovedi. Zmotno je tudi razlogovanje sodišča o pravno nevzdržni situaciji v kolikor bi bi bilo ugotovljeno, da je odpoved zakonita. Četudi je bilo s sodbo Delovnega in socialnega sodišča, opr. št. I Pd 279/2016 odločeno, da je tožnica od 24. 2. 2016 dalje še vedno v delovnem razmerju pri toženi stranki, je tožnici delovno razmerje lahko prenehalo na podlagi druge redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, še posebno glede na to, da je bila ta tožnici dana iz razloga prenehanja potrebe po njenem delu zaradi uvedbe postopka prenehanja delodajalca zaradi uvedene likvidacije. Poudarja, da bi bila tožnici odpovedana pogodba o zaposlitvi tudi v primeru, če bi bila tožnica še vedno zaposlena na delovnem mestu "asistent trženja", saj je prenehala tudi potreba po tem delu. Bistveno je, da je prenehala potreba po delu na delovnem mestu "administrator" kot tudi na delovnem mestu "asistent trženja", na katere je bila tožnica predhodno zaposlena. Meni, da je odločitev sodišča preuranjena, saj sodišče vsebine odpovedi ni presojalo in v zvezi s tem ni izvedlo nobenega dokaza.

3. Tožnica se pritožuje zoper III. točko izreka navedene sodbe iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP, to je zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in odločitev v III. točki sodbe spremeni tako, da zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbo v tem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je odločitev sodišča o zavrženju tožbe v zvezi z reintegracijskim zahtevkom materialnopravno zmotna, saj je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2017 prekinila t.i. vzročno zvezo tožničine brezposelnosti. Četudi bi tožena stranka ravnala po sodbi Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 279/2016 z dne 16. 11. 2016 in tožnico pozvala nazaj na delo po pogodbi o zaposlitvi z dne 16. 1. 2016, je z odpovedjo z dne 25. 1. 2017 tožnici ponovno odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Nova odpoved pa predstavlja nov vzrok prenehanja delovnega razmerja. Ker je tožnici delovno razmerje prenehalo zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25. 1. 2017, je reintegracijski zahtevek nujen, če se želi tožnica pri toženi stranki ponovno zaposliti. V nasprotnem primeru bi tožnica ostala brez ponovne zaposlitve. Zato bi moralo sodišče ugoditi tudi reintegracijskemu zahtevku. Priglaša stroške pritožbe.

4. Tožnica v odgovoru na pritožbo tožene stranke prereka pritožbene navedbe in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni storilo, je pa zmotno uporabilo materialno pravo, zaradi česar je ostalo dejansko stanje v delu, ki se nanaša na vsebinsko presojo zakonitosti odpovedi, nepopolno ugotovljeno.

7. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 25. 1. 2017, ki je predmet presoje tega individualnega delovnega spora, je bila tožnici podana zaradi uvedbe postopka prenehanja delodajalca. Iz obrazložitve odpovedi izhaja, da je skupščina tožene stranke dne 28. 12. 2016 sprejela sklep o prenehanju družbe in imenovala likvidacijskega upravitelja. Z uvedbo postopka likvidacije je prenehala potreba po opravljanju nalog administratorja in potreba po opravljanju nalog asistenta trženja. Tožnici je na podlagi navedene odpovedi delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo z dnem 12. 3. 2017. 8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2017 iz razloga, ker je bila podana glede pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto "administrator", ki je pravdni stranki ne bi sklenili, če tožena stranka ne bi predhodno tožnici nezakonito odpovedala pogodbe o zaposlitvi z dne 16. 1. 2015 za delovno mesto "asistent trženja", ki je bila zaradi nastopa razveznega pogoja razvezana. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpodbija takšno stališče sodišča prve stopnje.

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta pravdni stranki dne 16. 1. 2015 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "asistent trženja" za nedoločen čas. Tožena stranka je tožnici dne 25. 1. 2016 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ji hkrati ponudila pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno zaposlitev, ki jo je tožnica sprejela. Pravdni stranki sta zato dne 24. 2. 2016 skleniti novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "administrator" za nedoločen čas. Tožnica je zoper odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016 uveljavljala sodno varstvo. S sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Pd 279/2016 z dne 16. 11. 2016 je bilo ugotovljeno, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016 nezakonita in se posledično šteje, da je bila pogodba o zaposlitvi za delovno mesto administrator sklenjena pod razveznim pogojem, zato jo je sodišče razvezalo. Z navedeno sodbo je bilo ugodeno tudi zahtevku za reintegracijo in reparacijo. Zoper takšno odločitev se je pritožila tožena stranka. Višje delovno in socialno sodišče je s sodbo, opr. št. Pdp 36/2017 z dne 6. 7. 2017 pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Dne 13. 1. 2017 (še pred pravnomočnostjo sodbe DSS, opr. št. I Pd 279/2016 z dne 16. 11. 2016) je tožena stranka tožnici podala obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - uvedbe postopka prenehanja delodajalca in obvestilo o tem, da ji od tega dne dalje ne more več zagotavljati dela, zato ji ni treba prihajati na delo. Dne 25. 1. 2017 je tožena stranka tožnici odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga - prenehanje delodajalca, ki je predmet presoje tega spora.

10. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je s pravnomočnostjo sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani (v nadaljevanju: DSS), opr. št. I Pd 279/2016 z dne 16. 11. 2016 o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016 zaradi nastopa razveznega pogoja prenehala veljati pogodba o zaposlitvi za delovno mesto "administrator", ki sta jo stranki sklenili 24. 2. 2016 in katere odpoved je predmet tega spora. V skladu s tretjim odstavkom 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013, s spremembami) se namreč v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi (s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi) šteje, da je bila nova pogodba sklenjena pod razveznim pogojem. V nadaljevanju pa je sodišče sprejelo zmotno materialno pravno stališče, da je izpodbijana odpoved z dne 25. 1. 2017 nezakonita že zato, ker je bila podana glede pogodbe o zaposlitvi, ki je stranki ne bi sklenili, če tožena stranka ne bi predhodno tožnici nezakonito podala odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016, ki pa je bila v nadaljevanju razvezana. Zgolj zato, ker je bila kasneje pogodba o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016 razvezana zaradi nastopa razveznega pogoja, še ni mogoče zaključiti, da je tožena stranka pred tem ni mogla veljavno odpovedati. Za presojo zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je namreč bistven čas podaje odpovedi, to je 25. 1. 2017. Takrat pa odločitev DSS, opr. št. I Pd 279/2016 z dne 16. 11. 2016 še ni bila pravnomočna, saj pritožbeno sodišče o pritožbi, ki jo je zoper prvostopenjsko odločitev o nezakonitosti odpovedi z dne 25. 1. 2016 vložila tožena stranka, še ni odločilo. To pa pomeni, da je v trenutku, ko je tožena stranka tožnici podala izpodbijano odpoved, med strankama še vedno veljala pogodba o zaposlitvi z dne 24. 2. 2016 za delovno mesto "administrator" in jo je tožena stranka lahko odpovedala, ne glede na to, da je bila ta kasneje, tj. z dnem pravnomočnosti odločitve DSS, opr. št. I Pd 279/2016 o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2016, zaradi nastopa razveznega pogoja razvezana in je torej ponovno "oživela" prvotno sklenjena pogodba o zaposlitvi za delovno mesto "asistent trženja".

11. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne materialno pravne presoje, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 25. 1. 2017 nezakonita že iz razloga, ker je bila podana glede pogodbe o zaposlitvi, ki je bila v drugem individualnem delovnem sporu (kasneje) razvezana, vsebinsko ni presojalo izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi in je ostalo dejansko stanje v tem delu nepopolno ugotovljeno. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke in posledično pritožbi tožnice ugodilo in na podlagi prvega odstavka 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenjuje, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti. Z vidika ekonomičnosti in hitrosti postopka je bolj smotrno, če se relevantna dejstva ugotovijo v postopku pred sodiščem prve stopnje. V posledici razveljavitve izpodbijane odločitve pritožbeno sodišče ni presojalo ostalih pritožbenih očitkov. Razveljavitev stroškovne odločitve pa je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari.

12. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem sojenju upoštevati zavzeto materialno pravno stališče v točki 10. te obrazložitve, po potrebi dopolniti dokazni postopek in odločiti o zakonitosti izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

13. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, ker glede na sprejeto odločitev niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

14. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357. a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.