Jedro

Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) končalo postopek osebnega stečaja, 2.) razrešilo upravitelja T. K., 3.) o tem, katere terjatve upnikov, ki so bile prijavljene v tem postopku, so priznane in o znesku teh terjatev, ki v tem postopku ni bil plačan, odločilo tako, kot je navedeno v seznamu neplačanih priznanih terjatev z dne 6. 1. 2015, ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa, ter 4.) odločilo, da mora stečajna dolžnica upnikom plačati znesek neplačanih terjatev iz 3. točke tega izreka.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil in navedel, da je po roku prijavil terjatev, ki ni bila preizkušena, zato niso bila opravljena vsa dejanja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo na podlagi končnega poročila upravitelja z dne 17. 7. 2014, v katerem je upravitelj predlagal, da se postopek osebnega stečaja konča brez razdelitve upnikom. Pri tem je tudi pojasnilo, da nadaljnjih prijav terjatev upravitelju ni vročalo (te terjatve je tudi navedlo), saj je upravitelj končanje stečajnega postopka predlagal že 17. 7. 2014, pri čemer upravitelj tudi ni dolžan nemudoma preizkušati vsake dodatno prijavljene terjatve.

5. Iz stečajne zadeve izhaja, da dolžnica nima premoženja, ki bi lahko tvorilo stečajno maso, prav tako pa je postopek odpusta obveznosti končan s pravnomočnim sklepom o zavrnitvi odpusta obveznosti (procesno dejanje – PD 11). V tej zadevi je upravitelj preizkusil le terjatve, ki so jih upniki priglasili v roku treh mesecev in terjatve, ki so jih priglasili upniki sicer po poteku tega roka, vendar pa v roku, v katerem je upravitelj dolžan sestaviti dodatni seznam preizkušenih terjatev (primerjaj 1. odstavek 392. člena ZFPPIPP). Naknadno je torej prišlo do podobne situacije, kot jo ureja 378. člen ZFPPIPP, ki ga 383. člen ZFPPIPP ne izključuje. Ta pa določa, da se v takem primeru terjatve ne preizkusijo.

6. Če naknadno prijavljena upnikova terjatev ni bila preizkušena, to ni ovira za končanje stečajnega postopka, saj bi bili sicer postopki osebnega stečaja ob neaktivnih upnikih, ki bi svoje terjatve priglašali izven predvidenega roka treh mesecev, v nedogled odprti, nastajali bi le stroški, ki so povezani s preizkusom terjatev, kar pa ni namen stečajnega postopka, tudi postopka osebnega stečaja ne. Čeprav je stranski učinek zaključenega postopka osebnega stečaja tudi v tem, da upniki pridobijo izvršilni naslov za v stečajnem postopku neplačani del priznanih terjatev (četrti odstavek 396. člena ZFPPIPP), pa vendarle to ni glavni namen tega postopka; je le podrejen končnemu namenu – poplačilu upnikov (in tudi odpustu obveznosti pri osebnem stečaju), ki pa v tem postopku ne bo uresničen. Stečajni postopek se konča, ko upravitelj po opravljeni končni razdelitvi predloži sodišču končno poročilo. Kadar stečajne mase ni, se uporablja določba 378. člena ZFPPIPP, ki omogoča končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom. Niti določbe 396. člena ZFPPIPP, ki določa vsebino sklepa o končanju postopka osebnega stečaja, niti določbe 383. člena ZFPPIPP ne izključujejo smiselne uporabe 378. člena ZFPPIPP. Zato je sodišče pravilno uporabilo določbo 376. člena v zvezi z 396. členom ZFPPIPP oziroma 378. členom ZFPPIPP.

7. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).