Jedro

V sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

V skladu z določbo 452. člena ZPP ima toženec v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. V primeru, da v pravdi uspe, je v skladu s svojim uspehom upravičen tudi do nagrade za ti dve vlogi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu odločilo, da mora tožnica povrniti 198,52 EUR toženčevih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do dneva plačila.

2. Zoper odločitev se pritožuje tožnica, ki zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov posebej ne navaja. Meni, da izdaja posebnega sklepa o stroških ni v skladu z načelom ekonomičnosti postopka. Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo potrebnosti priglašenih toženčevih stroškov za predmetno pravdo. Toženec je v svojih dveh vlogah ponavljal iste trditve oz. navajal trditve, ki niso v povezavi s predmetnim postopkom. Odmerjeni pravdni stroški so previsoki in neutemeljeni, pa tudi materialni strošek v višini 8. točk ni bil potreben.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep odpravi oz. razveljavi ali odloči o potrebnih pravdnih stroških.

3. V odgovoru na pritožbo toženec pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom sodišča prve stopnje ter predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Odločanje na pritožbeni stopnji je zamejeno s pritožbenimi razlogi, ki jih navede pritožnik. Pritožbeno sodišče pa v skladu z določbama 350. in 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Pritožničin očitek, da je izdaja posebnega sklepa o stroških v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka, je neutemeljen. Podlago za takšno postopanje sodišča predstavlja določba četrtega odstavka 163. člena ZPP, na katero se v izpodbijanem sklepu sklicuje tudi sodišče prve stopnje. V sodbi ali sklepu, s katerim se postopek konča, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu. V takem primeru se sklep o višini stroškov izda po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

7. Sodišče prve stopnje je v sodbi z dne 21. 8. 2020 odločilo, da nosi tožnica 77,68 %, toženec pa 22,32 % stroškov postopka. Ta del odločitve je pravnomočen. V izpodbijanem sklepu pa je sodišče stroške natančneje odmerilo in pri tem tudi razmejilo potrebne stroške od nepotrebnih.

8. V skladu z določbo 452. člena ZPP ima toženec v sporu majhne vrednosti pravico do vložitve odgovora na tožbo ter ene pripravljalne vloge. V primeru, da v pravdi uspe, je v skladu s svojim uspehom upravičen tudi do nagrade za ti dve vlogi. Zato je povsem brezpredmeten pritožbeni očitek o nepotrebnosti teh dveh vlog.

9. Pritožnica povsem posplošeno ugovarja odmeri pravdnih stroškov ter se sklicuje, da so previsoki in neutemeljeni. Enako velja tudi glede materialnih stroškov, saj ne ponudi nikakršnega razloga za trditve o njihovi nepotrebnosti.

10. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo drugih pomanjkljivosti v stroškovni odločitvi, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Toženec nosi svoje stroške odgovora na pritožbo, saj v njem navedena trditvena podlaga ni bistveno prispevala k odločitvi na pritožbeni stopnji (154., 155. in 165. člen ZPP).