Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeča stranka v upravnem sporu ne more uspešno izpodbijati prostorske ureditvene pogoje (PUP), ker gre za splošni akt, ki ga je mogoče izpodbijati le v postopku pred Ustavnim sodiščem RS.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 12.8.1999, na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000 - ZUS). Z navedeno izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote M. z dne 23.6.1997, s katero je bilo J.B. (prizadeta stranka v tem upravnem sporu) izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo prizidka k stanovanjski hiši in terase - kleti na zemljišču parc. št. 4481 in 4484/2 k.o. M. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje meni, da je po njegovi presoji s tožbo izpodbijana odločba pravilna in zakonita, saj je tožena stranka popolno in pravilno ugotovila dejansko stanje ter pravilno uporabila materialno pravo, sodišče pa tudi ni ugotovilo takih kršitev postopka, ki bi lahko vplivale na odločitev o stvari. Glede na tožbene ugovore pa sodišče prve stopnje še dodaja: V obravnavanem primeru gre za legalizacijo nedovoljenega posega v prostor, prizidka k stanovanjski hiši v M. in terase - kleti.
Navedeni poseg je evidentiran v Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 40/94, v nadaljevanju PUP) pod št. 12, s pogoji sanacije, ki je upoštevana v lokacijski dokumentaciji, ki jo je izdelala PA. p. d.o.o. L. v februarju 1995 in dopolnila v aprilu 1997. Pri posegu št. 12 PUP v 4. členu določa, da je pri dozidavi k stanovanjski hiši na C. cesti v M. treba izvesti zid v smeri proti sosedu na jugozahodni strani kot požarni zid, načrtovanje dokončanja objekta pa je treba uskladiti s posegom na sosednji parceli (poseg št. 9 na C. cesti). Enako kot tožena stranka v s tožbo izpodbijani odločbi tudi sodišče prve stopnje ugotavlja, da je izdelovalec lokacijske dokumentacije glede prizidka k stanovanjski hiši v celoti upošteval v PUP navedene sanacijske pogoje, tako da tožnica s tožbenim ugovorom, ki se nanaša na prizidek k stanovanjski hiši, ne more uspeti. Po mnenju sodišča prve stopnje ni utemeljen niti tožbeni ugovor glede terase - kleti. PUP, ki legalizira navedeni poseg v prostor, namreč glede terase - kleti ne določa nobenih sanacijskih pogojev. Odmik 1,5 m od tožničine posestne meje, kot je to ugotovila že tožena stranka, je dogovor med investitorjem in tožnico, ki je v lokacijski dokumentaciji in v lokacijskem dovoljenju upoštevan kot predvideno stanje. V zvezi s teraso je tožnica v postopku na prvi stopnji zahtevala, da se odmakne 1,5 m od posestne meje (zapisnik o ogledu in obravnavi na kraju samem z dne 28.9.1994 ter zapisnik o zaslišanju tožnice z dne 30.3.1995), na kar je investitor pristal. V izreku odločbe o lokacijskem dovoljenju z dne 23.6.1997 je tako določeno: "Predvideno je, da se klet in pohodna terasa skrajša za 1,5 m na vzhodni strani ob meji s tožničinim zemljiščem. Tloris kleti je predviden 5,4 m x 3,5 m (izvedeno 6,9 m x 3,5 m)". V zvezi s tem sodišče prve stopnje pripominja, da kolikor investitor ne bo uskladil že zgrajene terase z navedenim odmikom od posestne meje, k čemur ga izdano lokacijsko dovoljenje zavezuje, to ni stvar lokacijskega postopka, ampak bo za ukrepanje pristojna urbanistična inšpekcija.
Ker je sodišče prve stopnje presodilo, da je bil postopek pred izdajo s tožbo izpodbijane odločbe pravilen in da temelji na zakonu, je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.
Tožnica v pritožbi zoper izpodbijano sodbo v celoti ponavlja tožbene navedbe. Meni, da je PUP nezakonit, ker ne vsebuje njene privolitve k gradnji. Zato predlaga razveljavitev PUP in tudi, da se konkretna zadeva vrne prvostopnemu organu v ponovni postopek.
Prizadeta stranka J.B. v odgovoru na pritožbo navaja, da so vsi tožničini dopisi pred letom 1994, naslovljeni na inšpekcijske službe v N.m., bili lahko kvečjemu prijava nedovoljene gradnje in s postopkom sprejema prostorskega izvedbenega akta nimajo nobene zveze. Če pa tožnica meni, da PUP ni zakonit, ker ne vsebuje njenega soglasja, bi morala navesti, v katerem zakonu je določeno, da bi moralo biti k prostorskim ureditvenim pogojem pridobljeno njeno soglasje ali soglasje kateregakoli drugega občana. Predlaga, da pritožbeno sodišče zavrne tožničino pritožbo kot neutemeljeno.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in zakonito ter utemeljeno zavrnilo tožničine tožbene navedbe proti s tožbo izpodbijani odločbi, ki se nanašajo na to, da je izdelovalec lokacijske dokumentacije glede prizidka k stanovanjski hiši v celoti upošteval v PUP navedene sanacijske pogoje; da je odmik 1,5 m od tožničine posestne meje, kot je to ugotovila že tožena stranka, dogovor med investitorjem in tožnico, ki je v lokacijski dokumentaciji in v lokacijskem dovoljenju upoštevan kot predvideno stanje; in da je v zvezi s teraso tožnica v postopku na prvi stopnji zahtevala, da se odmakne 1,5 m od posestne meje, na kar je investitor pristal. Po mnenju pritožbenega sodišča je pravilno in utemeljeno stališče sodišča prve stopnje, saj izhaja iz podatkov in listin v upravnih spisih. Pritožbene navedbe tožnice niso upoštevne, saj tožnica v pritožbi zoper izpodbijano sodbo v celoti ponavlja tožbene navedbe, ki jih je utemeljeno zavrnilo sodišče prve stopnje.
Po mnenju pritožbenega sodišča tudi ni upoštevna tožničina pritožbena navedba, da je PUP nezakonit, ker ne vsebuje njene privolitve k gradnji, zaradi česar predlaga razveljavitev PUP. Po mnenju pritožbenega sodišča tožnica v upravnem sporu ne more uspešno izpodbijati PUP, ker gre za splošni akt, ki ga je mogoče izpodbijati le v postopku pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.
Ker je torej pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani ne pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.