P-6/01 - 3

8. 11. 2001

O D L O Č B A

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem na zahtevo Okrajnega sodišča v Murski Soboti, na seji dne 8. novembra 2001

odločilo:

Za odločanje o zahtevi A. A. za denacionalizacijo nepremičnin parc. št. 378/2, 379, 992, 994, 1055, 1061, 2023 in 3124/2, vpisanih pred podržavljenjem v zemljiškoknjižnem vložku št. 218 k. o. Ž., je pristojna Upravna enota Murska Sobota.

Obrazložitev

A.

1.Okrajno sodišče v Murski Soboti v zahtevi za odločitev o sporu glede pristojnosti navaja, da mu je Upravna enota Murska Sobota dne 10. 4. 2001 odstopila zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, ki naj bi bile podržavljene pokojnim staršem vlagatelja zahteve za denacionalizacijo, tj. staršem A. A. Sodišče meni, da so sporne parcele v državno lastnino prešle na podlagi meddržavne pogodbe z Republiko Madžarsko, ki ne more biti pravni posel v smislu 5. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nasl. - v nadaljevanju ZDen). Sklicuje se na okoliščino, da je Občinsko sodišče v Murski Soboti v pravdni zadevi št. P 584/65 razsodilo, da je pogodba, s katero naj bi starša A. A. pridobila sporne parcele od madžarskih državljanov, nična. Presojanje te pogodbe pa naj bi ne bilo predmet denacionalizacijskega postopka.

2.Okrajno sodišče meni, da za odločanje o navedeni zahtevi za denacionalizacijo ni pristojno in da mu je upravni organ zadevo neupravičeno odstopil v reševanje.

B.

3.ZDen deli pristojnost za odločanje o zahtevah za denacionalizacijo med upravne organe in sodišča. Če je bilo premoženje podržavljeno s predpisi, določenimi v 3. in 4. členu ZDen, so pristojni upravni organi (prvi odstavek 54. člena ZDen), če pa je premoženje prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti (5. člen ZDen), je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo pristojno okrajno sodišče (56. člen ZDen).

4.Za določitev pristojnosti za odločanje o vračilu zaplenjenega premoženja je tudi v obravnavani zadevi pomembno, na kateri pravni podlagi naj bi bilo premoženje podržavljeno in ne okoliščina, da vlagatelj zahteve za denacionalizacijo meni, da je šlo za podržavljenje na podlagi pravnega posla iz 5. člena ZDen. Zaradi tega je namreč Upravna enota z dopisom št. 321-552/93-11 z dne 5. 4. 2001 zadevo odstopila Okrajnemu sodišču.

5.Iz sodbe Okrožnega sodišča v Murski Soboti št. Gž 181/67 z dne 19. 10. 1967 (priloga A2 v spisu Okrajnega sodišča št. N 12/2001) je razvidno, da je bila zavrnjena pritožba tožene stranke A. A. zoper sodbo Občinskega sodišča v Murski Soboti št. P 584/65 z dne 22. 8. 1967. S to sodbo je bilo ugotovljeno, da so prodajalci - madžarski državljani - sklenili s tožencem (prednikom vlagatelja zahteve za denacionalizacijo) začasno kupoprodajno pogodbo dne 2. 8. 1948, tj. po uveljavitvi mirovne pogodbe z Madžarsko (Uradni list FLRJ, št. 72/47), in da je zato ta kupoprodajna pogodba "v smislu 2. člena Uredbe o prehodu madžarskega premoženja na ozemlju FLRJ v državno last FLRJ po mirovni pogodbi z Madžarsko (Uradni list FLRJ, št. 91/48) nična, ter da so predmetna zemljišča ostala družbena lastnina".

6.Upravna enota je odstop zadeve utemeljevala z navedbo, da vlagatelj zahteve meni, da so bila zemljišča upravičencem podržavljena na podlagi pravnega posla, ki naj bi ga sklenili zaradi grožnje oziroma sile s strani predstavnikov oblasti. Iz zgoraj navedenega je razvidno, da prednik vlagatelja zahteve za denacionalizacijo ni sklenil pravnega posla, s katerim bi odsvojil nepremičnine, temveč pravni posel, s katerim naj bi nepremičnine pridobil. Sodbe sodišč pa, ne glede na to, ali se nanašajo na odločitev o prenosu lastninske pravice ali na ugotovitev o lastništvu, ne morejo pomeniti sklenitve pravnega posla. Prav tako ugotovitev ničnosti pravnega posla ne pomeni njegove sklenitve.

Zato tudi prisilna narava oblastvenih aktov (v konkretnem primeru sodb Občinskega in Okrožnega sodišča) ne pomeni prisile iz 5. člena ZDen.

7.Iz navedene sodbe Okrožnega sodišča je razvidno, da je bila podlaga za prehod premoženja v državno last mirovna pogodba z Madžarsko.(1) Kot pravilno ugotavlja Okrajno sodišče, ta pogodba ne more biti pravni posel v smislu 5. člena ZDen. S pravnimi posli po 5. členu ZDen so namreč mišljeni pravni posli, ki so jih sklepali prejšnji lastniki podržavljenega premoženja. Navedena mirovna pogodba pa je meddržavna pogodba, ki je bila ratificirana in objavljena. Gre torej za meddržavno pogodbo, ki je imela naravo predpisa in ne naravo pravnega posla.

8.Ker v izreku navedeno premoženje ni prešlo v državno last na podlagi pravnega posla iz 5. člena ZDen, je za odločanje o zahtevi za denacionalizacijo teh nepremičnin pristojna Upravna enota Murska Sobota.

C.

9.Ustavno sodišče je to odločbo sprejelo na podlagi četrtega odstavka 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) in pete alinee 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98) v sestavi: predsednik Franc Testen ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, dr. Lojze Ude in dr. Dragica Wedam- Lukić. Odločbo je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k Franc Testen

Opomba

(1)V 29. členu je določala, da je bila Jugoslavija pooblaščena zapleniti in likvidirati vse madžarsko premoženje na njenem ozemlju, Madžarska pa je bila zavezana odškodovati svoje državljane za tako podržavljeno premoženje. Člen 2 zgoraj navedene Uredbe je določal ničnost pravnih poslov, s katerimi bi se onemogočil prehod madžarskega premoženja v državno last FLRJ.