Jedro

Organ za BPP je tožniku pravilno pojasnil, da morajo biti za civilni delikt izpolnjeni pogoji: protipravno ravnanje in odgovornost povzročitelja, obstoj škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Kot škodni dogodek v smislu ene od prej navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti tožnik šteje razveljavljeno kazensko sodbo, vendar zgolj na dejstvo, da je bila sodba, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, razveljavljena in zasebna tožba zavržena, odškodninske tožbe še ne bi mogel uspešno opreti, saj je v konkretnem primeru šlo za razveljavitev sodbe na podlagi rednega pravnega sredstva - pritožbe in ne za neupravičeno obsodbo po 538. členu ZKP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Podpredsednik Okrožnega sodišča v Krškem je kot organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: organ za BPP) z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 24. 11. 2011. V obrazložitvi navaja, da je vložnik dne 24. 11. 2011 zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči za sestavo in vložitev tožbe zaradi uveljavljanja odškodnine zaradi naklepnega protipravnega ravnanja. Tožbo želi vložiti zoper sodnico A.A., B.B., Občino ..., odvetnika C.C. in D.D. in zoper E.E., zaradi kazenskega postopka, ki se je zoper njega vodil pred Okrajnim sodiščem v Krškem na podlagi zasebne tožbe B.B.. V kazenskem postopku opr. št. K 178/2009 je bila prosilcu izrečena pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen dveh mesecev zapora s preizkusno dobo dveh let. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom opr. št. II Kp 14632/2010 z dne 8. 9. 2010 razveljavilo sodbo in zasebno tožbo zavrglo, ker zasebni tožilec ni mogel biti upravičeni tožilec v tem kazenskem postopku. Prosilec je pojasnil, da želi vložiti odškodninsko tožbo, ker je šlo za fiktiven in zlonameren kazenski postopek z namenom diskreditacije. V medijih je bila blatena njegova čast in dobro ime. Organ za BPP je ocenil, da prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena. Sklicuje se na prvi odstavek 179. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) in na načelo odškodninskega prava, da lahko vsak zahteva povračilo povzročene škode ob izpolnjenih pogojih odškodninskega delikta: da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, da obstaja odgovornost na strani povzročitelja, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in da je škoda sploh nastala. Organ za BPP ocenjuje, da vlagatelj nima izkazanih možnosti za uspeh z odškodninsko tožbo, saj ni podanih niti osnovnih predpostavk odškodninske odgovornosti. Pričakovanje prosilca, da bo v civilnem postopku dokazal, da mu je zaradi nedopustnega ravnanja naštetih oseb nastala pravno priznana škoda, da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem, je očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Na tej podlagi je zaključil, da niso izpolnjeni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, določeni v 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP).

Tožnik v tožbi navaja, da je temelj za odškodninsko tožbo protipravna sodba opr. št. K 178/2009, na podlagi katere je bil obsojen za žaljivo obdolžitev. Organ za BPP je odločil nestrokovno in ni upošteval, da je treba zagotoviti varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v katere je protipravno poseglo tudi sodišče. Ni upoštevano dejstvo, da je kaznivo dejanje izvedla uradna oseba in odvetnika, ki so zavezani spoštovanju načel pravne države. Organ za BPP se sklicuje na prvi odstavek 179. člena OZ ter neutemeljeno minimizira in izničuje objektiva dejstva. Poseženo je bilo v tožnikove osebnostne in materialne pravice. Že sam sodni postopek, ki je bil izveden le zaradi prijave suma kaznivega dejanja organu, kjer je uradna oseba zaposlena, dokazuje, da je ta uradna oseba imela namen in cilj, da z lažnim kazenskim postopkom prikriva protipravno ravnanje. Tožnik je le naznanil kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, pa je bilo to za uradno osebo in sodišče žalitev. Uradni osebi in njenim zastopnikom je bilo dopuščeno, da javno razglašajo kaznivo dejanje in se o njem izražajo kot o obsojencu. Sodišče neutemeljeno navaja, da ni osebno in neposredno prizadet, kršene pa so bile določbe konvencij. Organ mora upoštevati načelo zakonitosti. Temeljni element je protipravnost, to pa oškodovanec dokaže tako, da najprej doseže odpravo, razveljavitev ali ugotovitev ničnosti akta, s katerim je bila škoda povzročena. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijani akt odpravi in zadevo vrne organu v ponoven postopek, podrejeno upravni akt odpravi in samo odloči o zadevi. Prosi tudi za oprostitev plačila takse za tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je organ za BPP pravilno odločil, ko je zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ker je ugotovil, da je zadeva, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo, glede na tretji odstavek 24. člena ZBPP očitno nerazumna. Po navedeni zakonski določbi se šteje (med drugim), da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Tožnik je za dodelitev brezplačne pravne pomoči zaprosil v zvezi z odškodninsko tožbo, ki naj bi jo vložil zoper pet fizičnih oseb in zoper Občino ... Organ za BPP mu je pravilno pojasnil, da morajo biti za civilni delikt izpolnjeni pogoji: protipravno ravnanje in odgovornost povzročitelja, obstoj škode in vzročne zveze med protipravnim ravnanjem in nastankom škode. Oškodovanec je pri uveljavljanju odškodnine lahko uspešen le, če so izpolnjeni vsi prej navedeni pogoji.

Kot škodni dogodek v smislu ene od prej navedenih predpostavk odškodninske odgovornosti tožnik šteje razveljavljeno kazensko sodbo v zadevi opr. št. K 178/2009. Zgolj na dejstvo, da je bila sodba, s katero mu je bila izrečena pogojna obsodba, razveljavljena, in zasebna tožba zavržena, pa odškodninske tožbe še ne bi mogel uspešno opreti. Ne gre namreč za neupravičeno obsodbo po 538. členu Zakona o kazenskem postopku (pravnomočna obsodilna sodba, ki je v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi razveljavljena in kazenski postopek ustavljen), temveč za razveljavitev sodbe na podlagi rednega pravnega sredstva-pritožbe.

Da razveljavitev sodbe še ne pomeni protipravnega ravnanja sodnika (ena od oseb, zoper katere namerava tožnik vložiti tožbo, je sodnica), se je sodna praksa že večkrat izrekla (sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 660/07, II Ips 556/02), zato je organ za BPP pravilno sklepal, da bi bila vložitev tožbe nerazumna. Katera ravnanja občine in odvetnikov, od katerih bi vtoževal odškodnino, naj bi bila protipravna, tožnik konkretno ni opisal ne na zaslišanju v upravnem postopku in tudi ne v tožbi. Navaja le, da so druge osebe tako ali drugače sodelovale v kazenskem postopku. S tem pa ni zadostil niti trditvenemu standardu o protipravnem ravnanju kot elementu odškodninskega delikta, kakršnega zahteva sodna praksa. Vsaka sprožitev kazenskega postopka (o storitvi kaznivega dejanja in odgovornosti storilca vodi postopek in odloča sodišče; v konkretnem primeru je tožbo B.B. iz formalnih razlogov zavrglo) tudi še ne pomeni protipravnega ravnanja tistega, ki ga je sprožil. Nobenih drugih navedb, iz katerih bi lahko izhajalo, da naj bi bil kazenski postopek zoper njega zlonamerno sprožen, pa tožnik ni podal. Glede na navedeno se sodišče strinja z zaključkom organa za BPP, da so pričakovanja tožnika, da bo v odškodninskem sporu uspel, v očitnem nasprotju z dejanskim stanjem stvari oziroma z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Zato je organ za BPP v določbi 24. člena ZBPP imel podlago za zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena Sodišče ni posebej odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, glede na to, da je tožnik v tem upravnem sporu, katerega predmet je odločitev o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, izpolnitve taksne obveznosti oproščen že na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah.