Jedro

V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe mora upnik svojo terjatev prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče prijavo terjatve upnika G. d.o.o. z dne 15. 1. 2013 kot prepozno zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil, uveljavljal pa je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da šteje upnikovo prijavo terjatve za pravočasno in upravitelju naloži, da se o njej izreče, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik neutemeljeno izpodbija odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju prijave terjatve z dne 15. 1. 2013 kot prepozne, s trditvijo, da je bil šele z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani Cst 372/2012 z dne 13. 12. 2012, ki jo je prejel dne 27. 12. 2012 seznanjen, da je bila Dolgoročna kupoprodajna pogodba za zemeljski plin št. 147 z dne 20. 7. 2006 s pripadajočimi aneksi (v nadaljevanju pogodba), razvezana po samem zakonu po drugem odstavku 266. člena ZFPPIPP. Glede na to meni, da je 15. 1. 2013 vložena prijava terjatve za povrnitev škode zaradi razveze pogodbe pravočasna.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer res tekel postopek po predlogu upravitelja za izdajo soglasja k uresničitvi odstopne pravice od pogodbe in je prvostopenjsko sodišče navedeni predlog upravitelja s sklepom St 2537/2011 z dne 30. 10. 2012 zavrnilo kot neutemeljenega, ker je ugotovilo, da je pogodba skladno z drugim odstavkom 266. člena ZFPPIPP razvezana po samem zakonu. Po pritožbi upnika zoper navedeni sklep je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 372/2012 z dne 13. 12. 2012 zavrnilo upnikovo pritožbo in potrdilo zgoraj citirani sklep prvostopenjskega sodišča. Enako kot prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je bil rok za plačilo predračunov bistvena sestavina pogodbe glede na njen aneks št. 18, po katerem je upnik svojo izpolnitveno ravnanje (dobavo plina) pogojeval s predhodnim plačilom zemeljskega plina po izstavljenih predračunih.

6. Po drugem odstavku 266. člena ZFPPIPP je pogodba razvezana in druga pogodbena stranka nima pravice vztrajati pri izpolnitvi obveznosti, če rok za izpolnitev obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi vzajemno izpolnjene pogodbe, ki je določen kot bistvena sestavina te pogodbe, poteče po začetku stečajnega postopka in stečajni dolžnik v tem roku svoje obveznosti ne izpolni.

7. Na konkretni dejanski stan obravnavane zadeve, ko se je zoper stečajnega dolžnika začel stečajni postopek 2. 4. 2012, stečajni dolžnik pa niti prvega dne 5. 4. 2012 izstavljenega predračuna v dogovorjenem roku ni plačal, pritožnik pa niti ni zatrjeval, da je stečajnemu dolžniku kljub temu še naprej dobavljal zemeljski plin, je bilo glede na določila aneksa št. 18 k pogodbi povsem jasno, da je bil rok za izpolnitev obveznosti plačila predračunov bistvena sestavina pogodbe in izpolnjen abstraktni dejanski stan iz drugega odstavka 266. člena ZFPPIPP. Pritožbeno sodišče zato ne more slediti pritožnikovemu stališču, da je bil z razvezo pogodbe po samem zakonu seznanjen šele po prejemu odločbe Višjega sodišča v Ljubljani Cst 372/2012. 8. Dejanske okoliščine obravnavanega primera (ne)izpolnjevanja pogodbe s strani stečajnega dolžnika so bile torej pritožniku znane, kot tudi določbe pogodbe. Če pravne posledice obstoja takih dejanskih okoliščin, določene v drugem odstavku 266. člena ZFPPIPP – to je razveza pogodbe po samem zakonu, pritožniku niso bile znane in je zanje izvedel šele s prejemom odločbe prvostopenjskega sodišča v zvezi z odločbo pritožbenega sodišča, pa se pritožnik na to dejstvo ne more uspešno sklicevati. Nepoznavanje prava pritožnika pač ne opravičuje opustitve ravnanj, ki so potrebna za varstvo njegovih pravic. Na drugačno stališče ne more vplivati niti pritožbeno sklicevanje na ravnanje upravitelja, ki naj bi s pritožnikom skušal doseči sporazumno razvezo pogodbe.

9. V primeru uveljavljanja odškodninske terjatve zaradi razveze pogodbe (tretji odstavek 266. člena v zvezi s petim in šestim odstavkom 268. člena ZFPPIPP) mora upnik svojo terjatev po petem odstavku 59. člena ZFPPIPP prijaviti v enem mesecu po prejemu izjave stečajnega dolžnika o uresničitvi odpovedne oziroma odstopne pravice. V primeru, ko je pogodba razvezana po samem zakonu, pa začne enomesečni rok za prijavo terjatve teči naslednji dan po poteku roka, do katerega bi moral stečajni dolžnik izpolniti svojo obveznost (dr. Nina Plavšak, ZFPPIPP, Razširjena uvodna pojasnila, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 196).

10. Pritožnik sam ugotavlja, upoštevaje stališče višjega sodišča v sklepu Cst 372/2012, da je bila pogodba razvezana že v mesecu aprilu 2012. Ker bi torej zgoraj navedeni enomesečni rok za prijavo terjatve potekel v maju 2012, dotlej pa niti še ni potekel splošni trimesečni rok za prijave terjatev iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, ki se je v obravnavani zadevi glede na oklic o začetku stečajnega postopka z dne 2. 4. 2012 iztekel 2. 7. 2012, je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je pritožniku rok za prijavo terjatve potekel dne 2. 7. 2012. Upnik, ki mu je nastala terjatev na povračilo škode zaradi razveze pogodbe že v času do poteka splošnega roka za prijavo terjatev iz drugega odstavka 59. člena ZFPPIPP, namreč ne more biti v slabšem položaju kot vsi drugi upniki, katerih terjatve so nastale do začetka stečajnega postopka.

11. Ob povedanem se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče za zavrženje pritožnikove prijave terjatve, vložene šele 15. 1. 2003, kot prepozne, imelo podlago v petem odstavku 296. člena ZFPPIPP.

12. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, pritožbeno sodišče pa ob reševanju pritožbe tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).